Revija Joker - Mario Kart Wii

IGROVJE
stranka » igrovje » wii » Mario Kart Wii
Mario Kart Wii

"Prokleta banda!!!", se dere Sneti iz ozadja. Ampak z nasmeškom.

Nikomur ne gre zameriti, če se mu zdijo vragolije brkatega italijanskega vodovodarja in njegove druščine vsaj nevredne resnega igralca, če ne že kar sprevrženo infantilne. A po drugi strani ne gre nobenega dolžiti, če v tej otroški (ne ot­ročji!) enostavnosti najde tolažeč pobeg pred vsakda­njikom - in če se ne more upreti vrhunskemu dizaj­­nu, ki se skriva za vrtčevsko masko.

Sestavni del mnogih pist so bližnjice, ki nudijo prednost. Vendar vanje ni tako lahko zaviti, čeprav natanko veš, kje so.

Mario Kart Wii je le še eden v vrsti tovrstnih naslovov. Na površini gre za slaboumno, pootročeno kartovsko bedarijo, kakršne se špilavec, ki da kaj nase (recimo že zjutraj tuniko s simboli iz Baldur's Gate), ne bi do­taknil niti s palico, kaj šele z daljinskim upravljalni­kom. Po progicah iz Cukrlanda v kartih in na motocik­lih živžavasto drvijo Mario, Luigi, Bowser, Peach, Daisy, Yoshi in druga klasična zalega iz Osake. Pri tem cvilkasto vriskajo in mencajo z dudicami v ustecih, v ovinkih driftajo, da so v Tokiu ljubosumni, in iz­koriščajo dobrotice, ki jih pobirajo iz ška­tel. Popolna slika igrice za ot­ročke. In res je to nekaj neš­kod­­ljivega, nekrvavega in simpatičnega, kar lahko brez strahu ponudiš rosnemu potomstvu. Ali punci, ženi, očaku, teticam iz soseščine in sploh vsej neuki ru­lji. Ni tako preprosto kot Wii Sports, ampak vožnje se priučiš v nekaj minutah, čeprav imaš dve levi roki in kopita namesto prstov. En gumb je pospešek in drugi uporaba predmeta (itak lahko imaš naenkrat le enega), za usmerjanje je zadolžena gobica na nunčaku ali nagibanje wiiljinca, karti in motocikli lahko driftajo sami ... Če nastane težava, pa anal­fabet v roke prime volanček, ki spremlja špil in v ka­te­rega namestiš daljinca. Na spletu je vedno dovolj za­četnikov, takisto pa je zelencem prirejen prvi pokal od treh v enoigralstvu, v ka­te­rem se nasprotniki dobesedno trudijo, da bi ostali za teboj.

Ko dojameš, da je vodilno mesto pri pobiranju bonusov vedno deležno le najbolj švohotnih dobrot, medtem ko lahko že drugi recimo dobi red shell, se ti začno v glavi obračati zlobna kolesca. Tedaj postane eden od delov taktike cincanje med vodstvom, kjer tvegaš močne napade iz ozadja, ostajanjem v gužvasti sredini in lokavim zaostajanjem.

Vendar se pod enostavno, nemu­doma priučljivo mehaniko igranja in sladkorčkastim videzom skriva dosti. Bolj kot igraš, bolj se kopičijo elementi, ki omo­gočajo večjo hitrost in bolj­še čase. Najprej ugotoviš, da s trzajem wiiljinca takoj po skoku dobiš pospešek, tako kot si g
a deležen, če nekaj časa voziš v zavetrju nekoga pred sabo. Potem s samodejnega preideš na ročno odnašanje zadka, ki omogoča dve vrsti turba - kraj­še­ga modrega in daljšega rdečega, odvisno od tega, koliko časa si v driftu. Dalje pridejo na vrsto subtilnosti analognega nadzora, ki omogoča držanje linije namesto žokanja digitalnega križca iz starih časov. Sledi bistra raba powerupov, ki jih je cel kup, od gobic za pospeševanje prek avtomatično vodenih želvjih oklepov za sesuvanje tekmecev do bomb, neran­lji­vosti, zaslon packajočih prikazni in tablet, ki te spremenijo v tacajoč kombajn. Kasneje ugotoviš, da lah­ko mnoge priboljške vlačiš za sabo kot ščit, kar doprinese k strategiji, nakar izgrutaš, da na prvem mestu ne dobivaš enakih bonusov, kot če si peti ali zadnji. Nezanemarljive so tudi razlike med vozili, ki so sa­mosvoja glede na hitrost, pospešek, težo, mini turbo, drift in še kaj (liki na to ne vplivajo), ter med karti in motorji. Prvi so sposobni turba druge stopnje, drugi pi­­čijo hitreje z vzpenjanjem na zadnje kolo, a so tedaj teže nadzorljivi.

Mario Kart Wii
wii za wii
objavljeno: Joker 178
maj 2008

84
okvirčki:

Igratorji