Revija Joker - Prince of Persia

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Prince of Persia
Prince of Persia

Sneti dobi stavo, da se bo Princ vrnil. Ob njegovi žareči dobrodošlosti radostno zapleše kot najgrša vestalka v univerzumu.

Na novega Princa, začetni del sveže trilogije s tem starodavnim junakom v glavni vlogi, je mogoče gledati z dveh povsem nasprotujočih si zornih kotov - in oba sta veljavna. Eden je tisti, ki pravi, da je igra totalno prelahka, saj ne le, da formalno ne moreš umreti, junakove sposobnosti so (kot je za serijo običajno) zopet nadmočne oviram, ki mu jih postavlja okolica. Epski fail, bruh po Ubiju in tako dalje. Drugi pak izpostavlja, da ne gre toliko za golo ploščadno skakačino kot za izvedbeno-platformsko-bojevalno-zgodbovno izkustvo, ki je tako zloščeno in čudovito, da bi ga kljub vsemu moral izkusiti slehernik, ki zvrst čisla vsaj od daleč.

Že Assassin je bil čudovit s svojo prihuljeno svetlobo in mirnim veli­čast­jem. Prince of Persia pa produkcijsko vrednost požene do nebes. Mar ni čudovito?

Novi princ, ki ima s prejšnjimi malo skupnega, med peščenim viharjem zablodi v fantazijsko deželo ... in koj naleti na mino. Sreča namreč dekle Eliko, namenjeno v bližnji tempelj, kjer je zaprt perzijski naddemon Ahriman. Ni treba dvakrat reči, da gre nekaj narobe in na princu ter srečanki je, da preprečita pobeg črnega zlobca. To bosta storila tako, da se bo Elika dotaknila dvajsetih zdravilnih ploščadi, razmetanih po štirih velikanskih, tematsko različnih templjih. Pot do tja je seveda naphana s preprekami, ki jih je treba premagati s skakanjem, plezanjem in izkoriščanjem posebnih plošč v zidovih, ter s sov­raž­niki, med drugim s četverico šefov, ki jih v vsakem delu širokega prizorišča srečaš vsaj štirikrat.
Sliši se kot običajen recept za serijo in dejansko ima nova prinčejada s prej­š­njimi šestimi deli več skupnega, kot se zdi. Tako kot prej je prisoten občutek prav­ljič­­nos­ti, kot v Sands of Time se princ ubada s spremljevalko in miks igralnih elementov je jako sličen. Vendar je to skri­to očem, saj je novinka izdelana v svežem grafič­nem slogu. Močno senčenje in oko izdirajoča barvitost do­sežeta vtis risanega filma v gibanju in brez šale je Prin­ce of Persia nekaj najlepšega, kar je v petnajstletni karieri uzrlo moje opisovalsko oko. Okolica je dinamič­na, a tematsko povezana, zenici vabijo fantastični svet­lob­ni učinki in boleče podrobne teskture, medtem ko princ ter Elika kljub stiliziranemu sen­če­n­ju sodita med najbolj naravne like v igrah.

PoP ne šmirgla cenene, cartlandovske romantike, saj dostavi bolj zrel, prefinjen odnos med junakom in spremljevalko. Ali pač junakinjo ter spremljevalcem?

Res je, da sta tako princ kot Elika na moč zahodnjaška. A gre pač za izmišljen svet, ki ne bazira toliko na pripovedkah Tisoč in ene noči kot na perzijskem izročilu, ki znalsko preveva vso igro. Osrednji zlobnjak Ahriman je namreč eden od demonov in poosebitev hudiča v starodavni perzijski religiji zaratustrstvu, kar je več kot dobro pojasnjeno ter vpleteno v zgodbo. Ne da se ta ne podreja določenim klišejem in da bo spremenila svet. Toda njena moč je v podrobnostih. Način, kako se princ in čutna temnolaska spoznavata in zbližujeta skozi mnoge krat­ke pogovore, ki jih sprožaš sam s pritiskom na gumb, je kilometre pred večino špilov in je na zelo odrasli ravni. Tu gre posebej pohvaliti njeno močno osebnost, saj ta tvori odličen kontrapunkt prin­če­ve­mu egu in zajebantskosti, pod katero se vseeno skriva golo jeklo. Isto velja za zlobnjake, ki imajo osebnost in za katere je razloženo, čemu so taki. Čista štorijalna zmaga pa je zaključek prib­ližno deseturne odprave, ki ni nabit le s čustvi in grafično lepoto, temveč na globlji ravni os­mis­li vso avanturo. Ubisoft Montreal je mojstrsko pomešal perzijsko mitologijo in zaratustrstvo s krš­čan­s­kimi normami ter ustvaril fabulo, ki daje s svojo obravnavo ljubezni in človeške šibkosti še kako mis­liti odraslejšemu, bolj intelektualnemu igralcu. Mul­čad bo seveda zanimalo predvsem, če se princ in Elika zaližeta, vendar je ig­ra dosti resnejša od takih vrtčevskih bedarij, dočim se bodo nerazgledančki usajali nad nežnim pravljičarstvom. A kar naj se. Sapienti sat.

Sovragi se sčasoma začnejo obdajati z zaščito treh vrst, ki jo je treba razbiti z določenim gumbom. PoP ni noben God or War, kljub temu pa je boj vzdušen.

Prince of Persia
založnik: Ubisoft Montreal / Ubisoft
objavljeno: Joker 185
december 2008

85
zgodba, lika in rastoča vez med nji­ma
nelinearnost
svilnato gladko ploščadenje
zlitje vsega v Izkušnjo
za ploščadne mojstre (pre)lahka
nekam trhle uganke in vseskozi enake sposobnosti
manko vsebine po končanju