Revija Joker - Trauma Center: New Blood

IGROVJE
stranka » igrovje » wii » Trauma Center: New Blood
Trauma Center: New Blood

Navi iz avtoklava potegne svež instrumentarij. Nit ima žal le svileno.

Od junaštev v simulaciji kirurštva Trauma Center je minilo deset let. Časi Dereka Stilesa, Nozomi Weaver in sestre Ančke so mimo, prav tako je izkoreninjena bolezen GUILT. Nadomestno ekipo zdaj sestavljata zdravnika Markus Vaughn in Valerie Blaylock, ki se jima pridruži instrumentarka Elena. Nova je možnost sodelovalnega operiranja, kjer igralca prevzameta vsak svojega dohtarja in sočasno režeta, šivata, vbrizgavata, lasersko upepeljujeta tumorje, obvezujeta ter podobno.

Čas izpuhteva brez milosti. Vseeno je pretirano, da pogrneš, če v zadnjih sekundah pacienta nisi uspel zašiti in obvezati.

Vsak potrebuje svoj komplet kontrolerjev, nadzor pa je znan: z gobico na nunčaku instrumente izbiraš, z daljincem pa izvajaš funkcijske gibe. Pri igranju v paru ne gre za operaterja in podrejenega asistenta, temveč sta igralca enakovredna, vsak s svojim naborom pripomočkov. Tudi Markus in Valerie sta si enaka v vsem razen v zdravilnem dotiku, posebni sposobnosti, ki jo lahko aktivirata le enkrat na operacijo. Markus upočasni čas in se rešuje, ko šteje vsaka sekunda, Valerie pa zamrzne pacientove življenjske znake. Ti ostanejo enaki ne glede na razdejanje v operativnem polju, kar je včasih še bolj pripravno. V dvoje lahko greš skozi vso kampanjo, ki je razdeljena na sedem aktov. A tudi če si sam, ni nič narobe. Res je le, da se solist s posegi, ki so zaradi dveh tokov dogajanja več kot očitno namenjeni delu v paru, včasih nepričakovano namuči.

Kirurška saga se nadaljuje tudi na DSu. Under the Knife 2 je zaenkrat izšel le na Japonskem in v ZDA, glede Evrope se niti šušlja ne.

Vse skupaj se začne se na Aljaski, kamor je Markus pobegnil pred temno preteklostjo. Valerie se ob njem znajde, ker jo zamika učenje zdravilnega dotika. Kot si lahko mislite, ju potek dogodkov ne pusti v nedogled ljubimkati v brunarici. Na sporedu je nova bioteroristična grož­nja, ki se tokrat prevejano imenuje STIGMA. Naša kirurga tako dolžnost zvleče nazaj na jug in kasneje v medicinsko-raziskovalno ustanovo Caduceus.
Pozornost je zagotovljena, saj uvodna špica nič kaj sramežljivo cika na Housove silhuete. A kljub kul prvemu vtisu se zgodba ne izkaže, čeprav špil z obilico vmesnih sekvenc sili v smer interaktivnega filma. Taka medlost mu gotovo ni v ponos. Phoenix Wright je znal poskrbeti tako za dogajanje kot za odlične like, tu pa vse skupaj zvodeni v klasiko spletk z

Dialogi so zdaj v celoti govorjeni, zanje so najeli dostojne holivudarje. A kaj, ko so liki tako prozorni!
biološkim orožjem in herojskimi dohtarji. Človeška plat oseb je neizrazita in kemija med njimi neobstoječa, kar otopi zlasti glavno trojico. Škoda, saj znajo biti medicinske limonade zelo bogate.
A kar New Blood zafračka z generično zgodbo, nadoknadi z raznolikostjo. Tako operiraš v televizijs­kem šovu in ujet v kleti, ob robu ceste in na domu muhaste dive s povezavami v podzemlju. Pokazati je treba nekaj veterinarskih veščin, prav tako se vr­nejo izzivi iz strojništva. Trauma Center: Second Opi­­­­nion je imel bom­bo, zdaj imaš op­­ravka s klju­čav­nico, srčnimi spodbujevalniki in celo mož­gans­ki­mi vsadki. Tudi drugače je pestro: zdaj odpove drenažni sis­tem, drugič crk­ne luč in je treba svetiti z vži­gal­ni­kom. Ali pa dobiš na miz­o nesta­bil­ne­ga pacienta, ki mu odpove­duje srce in ga je treba stalno oživ­­ljati. Pri električnem defibrilatorju roke pomoliš proti zaslonu in sunek sp­ro­žiš ob pravi napetosti. Operacije na odprtem srcu imajo podobne zaplete, le da trepetanje prekatov obvladuješ z ročno masažo. Med ope­racijami prevladujejo vsaj prib­liž­no realistični scenariji, saj presajaš (okužena) jetra in ekscidiraš slepiče, boriš se z anevrizmami in iz ran vle­češ črepinje ter naboje. Zafrk­njena novost so opekline, kjer moraš kožo z zdravih delov presajati na opečene, pri čemer kri transplantate navdušeno odnaša.

Pri tej urgenci je oživljanje zaradi nižje voltaže bolj živčno. Psička ima več strelnih ran in neustavljivo krvavi.

Borbe z mutiranimi patogeni zelo spominjajo na KRIVDO, čeprav so zlodeji novi. Tu je hobotničast gr­din, ki mu serum vbrizgavaš v konce lovk in hkrati stiskaš vmesne bobke, da strup iz jedra ne bi prodrl v telo. Druga nadloga je gmota sluzi, ki za sabo pušča metastaze, podoben je jedrnik, ki ga pomožne strukture s strani podžigajo s hranili, da moraš vešče žong­li­rati med laserjem ter odsesavanjem nevarnih delcev. V kasnejših posegih naletiš na več različnih sevov hkrati.
Vmes kapljajo neobvezni izzivi, kjer je treba oskrbeti več pacientov zaporedoma. Taki desetminutni projekti niso redki niti v matični kampanji in čeprav zahtevnost ni tako zanohtna, kot je bila na DSu, Nova kri ni ravno počitniška. K sreči je stopnja težavnosti na izbiro pred vsakim posegom. Ko imaš vsega dovolj, pač požreš ponos in greš stopnjo niže, kjer praviloma ni spotikov. Petnajst ur oddaljeno končno misijo straži podobno poskočen demon kot v Drugem mnenju, nakar se prično odklepati super težke naloge X.
Znan recept z nekaj učinkovitimi injekcijami svežine, torej. A uspeh bi bil še boljši, če bi pri zgodbi infuzijsko pipico bolj odprli in like iz lutk reanimirali v živeče ljudi, ki so nujni za vrez v spomin.

Moti, da je spodnji del polja zaradi čvekanja zatemnjen. Tam se lahko skrije marsikaj grdega, od ran do parazitov in novotvorb.

Trauma Center: New Blood
Atlus / Nintendo za wii
objavljeno: Joker 186
januar 2009

77