Revija Joker - Wipeout HD Fury

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Wipeout HD Fury
Wipeout HD Fury

Sneti

Norrriiiiiiijaaaaaa! V futurističnem vozilcu, ki lebdi tik nad tlemi, s tisoč na uro in s(v)ilno gladkimi 60 fpsji pičim po hladni, ostri progi, sluham vr­hunski unc-unc in komaj diham. Spo­čet­ka sem se seveda zaletel v vsak rob, ko sem izključil pomagalo, toda zdaj mi gre bolje. A še vedno ne tako, da bi iz besnega kaosa najvišjega hitrostnega raz­reda od štirih po želji ustvaril urejenost. Zdaj položaj nadzorujem, v naslednji sekundi sem prepuščen drvenju kot svinje v maline, redno zme­ša­ne­mu s pobiranjem orožij in pospeškov. Prepuščen eni najboljših arkadnih dirkačin, kakor reciklirana iz starih playstationovih časov že je.

Modus detonator samodejno vse bolj pospešuje ladjico, med vodenjem pa moraš še streljati. Zakon.

Hja, porečeš, vse to drži že za Wipeout HD (J183, 82) – kaj je potem novega v dodatku Fury? Kar dosti. Telegrafsko rečeno je to osem prog, trinajst vozil, trije sveži na­čini, kampanja z 80 dirkami (izvirna: 87) in predelani meniji. Usta se nekoliko povesijo, ko izvedo, da so bile vse normalne steze že videne na PSPju. Modesto Heights je iz Wipeout Pulse, dočim so Tech De Ra, Amphiseum in Talon's Junction iz Wipe­out Pure. Isto velja za piste modusa zone, ki jih spoznaš po tem, ker nimajo okoljskih tekstur. Jep: Pro Tozo, Mallavol, Syncopia in Coridon 12 so vse iz Pura. Škoda, da Studio Liverpool ni izdelal čisto novih stez ali da ni posegel dlje v zgodovino, saj je imel Wipeout 2097 prizorišča za prste obliznit. Po drugi strani pa so steze izvrstne kot vedno. Vsaka je izpiljena do najmanjše grafične in igralne podrobnosti, sleherna ob­čut­no drugačna v naslednjem hitrostnem razredu in do neke mere samosvoja z drugo frčalico. S tem, da jih ne gledaš na PSPjevem zaslončku, temveč na veličastnem dnevnosobnem nadekranu, pisanem nadomestku za falus. Da se vozijo kot sanje ne glede na to, katero firmo vzameš, sploh ni treba govoriti. Med drugim je tako, ker se čutijo še malo hitrejše in z več pobiralnimi točkami bolj prirejene stalnemu boju. Furiji, hjah.

Novih powerupov ni. Kot v osnovni igri jih jemlješ s piedestalčkov, ki nato za kako sekundo ugasnejo.

Zlasti v novih modusih. V eliminatorju se trudiš z uni­čevanjem nasprotnikov doseči ciljno vrednost (NEPRECENLJIVO je, ko se obrneš za 180 stopinj in zasledovalcem spustiš rakete v goltanec); zone battle je varianta tega na conskih dirkališčih; medtem ko detonator conam doda streljanje min. Vsi trije modusi so odlično zamišljeni in poblaznelo igralni. Njih izmenjavanje s petimi starimi modusi razgiba kam­panjo, ki je na dolgi rok še vedno nekam monotona, brez vmesnih dogodkov in naprednosti v slogu zgodbe. Itak je ves špil (namenoma) hladen in brezoseben. A vseeno ga z radostjo igraš ure in ure, ker veš, da te čaka naslednji brzinski razred ter s tem nova izkušnja.
Odklepabilnosti bi lahko bile boljše, razlike med plovili tudi, šraufanja še vedno ni in s Fury skupno osem normalnih (ne-zone) prog ni toliko, kot bi si želel. Toda po drugi strani na Playstation Networku za skupno 28 evrov kupiš arkadno dirkačino, ki pumpa litre adrenalina in hkrati zahteva toliko pozornosti ter spretnosti kot resne simulacije. Za lastnike Wipeouta HD je Fury domala obvezen, razen če si se res res res prenajedel Pura, dočim je nakup obeh dolžnost vsakogar, ki ceni akcijsko divjanje in ni do konca zaslepljen s plehkimi hollywoodskimi norivščinami po kopitu Hitrih & drznih. Toliko hitrosti in drznosti kot v Wipeoutu namreč najdeš redkokje.

Wipeout HD Fury
Sony za playstation 3
objavljeno: Joker 193
avgust 2009