Revija Joker - God of War: Ghost of Sparta

IGROVJE
stranka » igrovje » PSP » God of War: Ghost of Sparta
God of War: Ghost of Sparta

Sneti

Neutolažljivi klic masakra. Tako sem naslovil anale o seriji God of War v Jokerju 199 in tale peti polnomastni del serije (telefoničnih sem ne štejem), po Chains of Olympus drugi za PSP, ga docela upravičuje. Način, kako Kratos na odpravi, ki se uvršča za enico in pred dvojko, radira sovražnike, je nam­reč ultimativno pravomoški. Jezni Špar­­­ta­nec, ki je porazil boga Aresa in zdaj kuha zamero do vseh prebivalcev Olimpa, kanalje seka in trga, reže jim goltance, nabada jih na lastne sulice, lomi vratove ter jim v očesa zapikuje rezila, nakar jim dotična z nogo zabije do pljuč, da kri šprica povsod. ROOOAA­RRR!!!!!! Za oddih pa pokavsa osemnajst cip v bordelu. Verjamem sicer, da se bodo ob tem emo dušice, kakršnih so polne tako šole kot ulice, strašno zgražale in si hit­ro zavrtele enega Alejandra od Gagice, da se pomirijo. Verjamem pa tudi, da je med nami zadosti vojščakov po srcu, ki znajo ceniti ihte poln, kakovosten, z dos­ti posluha narejen hack'n'slash, kot je Ghost of Sparta. Vidiš, kako se dogajanje za hip ustavi, ko Kratos sovražnika zadene z močnim udarcem in tik pred tem, ko ga razčetveri? Čutiš, kako bojna vnema mezi iz zaslona? Ne? Kupi si jajca, v Mercatorju jih imajo v akciji.

Bojevanje na ladji ni edina stična točka s preteklimi deli. Zanimivo je, da so iz trojke vzeli počasno pribli­že­vanje nesrečnežu, ki ga nato prefukamo ko merjasca.

Jasno je, da Ghost ne more izzvati enakega navdušenja kot trojka za PS3. Ta se odvija na 50-inčnih plazmah, Duh na PSPjevem ekrančku. Tehnično gledano je igra bolj podobna dvojki, prav tako je krajša kot sobne izvedenke – s hitenjem si lahko na normalni težavnosti skozi v petih urah. Takis­to je dosti že videnega, saj imaš dostikrat ob­ču­tek, da si na kaki lokaciji stal v eni od prejšnjih epizod. Ampak. Toda. Vendar. To, kar so razvijalci Ready at Dawn potegnili iz PSPja, je občudujoče. Zadeva ni videti kot špil za PS2, ampak bolj kot naslov za PS3, ki so ga priredili za manjši sistem. Nekatere lokacije so neverjetne, saj je veli­čast­je ob gromozanskih slapovih, slavološ­kih mostovih ter vulkanskih kavernah izredno. Stil je neomadeževan in v boju se vse bliska, kot je navada, kljub temu pa dogajanje ostaja gladko. Da, GoW3 je s svojimi megablastičnimi šefi veličastnejši. Ampak ej, v roki držiš PSP, in to upoštevajoč je Ghost of Sparta dlančni čudež.

Ploščadenje je enostavno kot vedno v seriji in uporablja enake prijeme, se pravi balansiranje na tramovih, plezanje po zidovih in oprijemanje bleščečih se točk.

Sploh, ker je vsebine vse prej kot malo. Da, hiteč skozi igro na easy ali normal je je brž konec. Tudi skrivnosti, se pravi skrinje z rdečimi dušami za nadgradnjo orožij in z Gorgoninimi očesi, minotavrovimi rogovi ter Feniksovimi peresi bi lahko bile bolje skrite. A če si vzameš več časa in igraš na spodobni zahtevnosti, traja sedem, osem ur. Sedem, osem ur neusmiljenih bojev in raznolikih lokacij, od vodnih in ognjenih templjev do smrtnjaškega podzemlja ter Šparte. Ponekod krepko vonjaš reciklažo, a hkrati lahko le-to dostikrat razumeš kot poklon. Zlasti zato, ker levji delež elementov ni skopiran, marveč je subtilno nadgrajen. To vidiš v naboru sovražnikov, med katerimi so tako stari capini a la kiklopi in minotavri, ki jih pokolješ tudi s QTEji (ti so zdaj spet naključni), a se z njimi ubadaš ravno toliko drugače, da se ču­tijo sveži, kot novi zanikrneži, na primer orjaki s skalami na glavah, ki te elektrokutirajo. Pa v udarnem, izvirnem koncu in v bojnem sistemu. Ta pozna dve orožji, dobri stari Atenini rezili na ketnah in kombinacijo sulice ter ščita, plus tri čarovnije – sunek vetra, udar štroma in srkanje živ­ljenjske energije. Ščit in sulica je kombinacija, krepko drugačna od rezil, in je bolj domiselna od več krepelc iz GoW3. Obe orožji pa sta nadgrajeni s tem, da lahko zamahom dodajaš ogenj, ki ima lasten merilnik. Ognjeno podprti sunki so močnejši in lahko edini predrejo oklepe nekaterih beštij, kar je taktično zelo kul domislica. 
Saj ne, da je Ghost of Sparta čisto drugačen od ostalih Bogov vojne. Tis­ti, ki se je serije naveličal ali ga ni navdušila, tu ne bo našel ničesar bistvenega. Manko desne gobice na PSPju je tečen, ker je ogibanje težje in ker ni moč sukati kamere, saj se ta včasih postavi ne­um­no. Šefi bi lahko nudili več odpora, v igri pa ni pravih miselnih ugank, saj so puzličice hudo krat­ke ter samoumevne. Je pa Duh zadosti samosvoj in na višjih težavnostih zahteven, da se ga splača dati skozi onim, ki cenijo vznemirljive, masakratorske, dogajaške, borilno dokaj globoke sek­lja­či­ne. Pohvaliti gre tudi dobro napleteno štorijo, ki je najbolj osebna v vsej seriji in vključuje Kratosovega brata Deimosa, ter dodatne arenske izzive po kon­ča­nju, ki so narejeni tako, kot bi jih sk­lamfali izvirni avtorji. Če ne morda še bolje. Bravo, Ready at Dawn.

Kratosovo ognjevito pustolovščino je moč kupiti na UMDju za 30 EUR ali kot digitalni dolpoteg iz Playstation Stora za 27 EUR. Atenini rezili sta priloženi.

God of War: Ghost of Sparta
Sony za PSP
objavljeno: Joker 208
november 2010

85

 
 
 
sorodni članki