Revija Joker - Zelda: Ocarina of Time 3D

IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » Zelda: Ocarina of Time 3D
Zelda: Ocarina of Time 3D

Sneti ob tabornem ognju nekje v deželi Hyrule piha v okarino. Iz nje letijo črke.

Vsak ima svojo najboljšo igro vseh časov, ampak za ogromno ljudi je to Ocarina of Time. Ne sicer v naši računalniško usmerjeni deželi, kjer je njen izidni sistem nintendo 64 precejšnja eksotika. Marsikod po svetu pa. Ocarina se v pregledih naj špilov redno uvršča na vrh in nekateri gredo v občudovanju tako daleč, da njej v čast imenujejo otroke. Tak je zvezdnik Robin Williams, ki je tak navdušenec nad serijo, da je hčer krstil za Zeldo. Kar ves bradat in raznežen razbobna v TV-oglasu (vpiši v YouTube 'williams zelda commercial').
Kakopak ni trohice dvoma, da je bila Ocarina za leto 1998 veličasten dosežek – drugače v Jokerju 66 ne bi dobila 94, ene naših najvišjih ocen. V času, ko so bili poligonski odprti svetovi še redki, smo lahko z junakom Linkom v 3D rajžali po deželi Hyrule. Bili smo nad zemljo in pod njo, v mestih in templjih, potovali smo skozi čas. Špil je častihlepno mešal žanre: bojevali smo se, reševali uganke, uporabljali predmete na ustreznih mestih, govorili s prebivalci. Zlasti pa smo se počutili, kot da smo del živega, dihajočega, barvitega sveta, kar je bilo za dobo, ko so se poligoni komajda uveljavili in je bila grafično-procesorska moč bistveno nižja kot danes, fantastičen dosežek. 

Prav tako je navdušil 'Z-targeting' – sovražnika smo vzeli na muho s tiščanjem gumba Z, nakar smo se premikali okrog njega, udarjali, ga obmetavali, se branili in izmikali. In danes je 'akcijski gumb', ki počne veliko stvari odvisno od konteksta, standard. Tedaj je bil še novinec. 
Resnični hakeljc ni, ali gre Ocarino ceniti kot eno bist­­venih stopničk v razvoju iger, temveč ali je mojstrski izdelek še danes. To niti ne bi bilo tako pomembno, če bi jo za bakšiš kupili na Ebayu. A Nintendo za rimejk na 3DSu hoče štirideset evrov in vprašanje nenadoma dobi težo.

Pomanjkljivost dosti iger v odprtih svetovih je, da se le-ti ne spreminjajo. Ocarina je v tem napredna, saj gre zgolj vas Kakariko skozi nekaj inkarnacij.


Od kmeta do heroja
Kot običajno smo pobič Link in se tokrat zbudimo v gozdnati vilinski vasici. Življenje je brezskrbno, a vpokliče nas čarobno drevo in nam nakaže, da se nad deželico zgrinjajo oblaki. Izkaže se, da jih prinaša dežurna prefriganska baraba Ganondorf, ki se hoče dokopati do mogočne relikvije Triforce, s katero bi zavladal. Ko natreniramo klasično premikanje iz tretje perspektive, bolj za družbo kot za resnično pomoč pridobimo lučkasto vilo Navi ter najdemo meč in ščit, obvezno opravo mladega heroja, je pustolovščina že v polnem teku. 
In kakšna avantura to je! Že ko stopiš iz domače vasice, se lahko zglasiš na bližnjem ranču, kjer pošno­faš po ogradah in stavbah, in v mestu, koder se zapričaš z lokalci in obiščeš trgovine ter cerkev. Zapodiš se po poljih, kjer te preseneti monstrum, na katerega nisi pripravljen (vdih), a mu zbežiš (izdih), prisostvuješ menjavi dneva in noči, ugonabljaš zombaklje in žlehtno sočivje, loviš kure v skalnati vasi, se lahkotno skrivaš pred stražarji, zaplavaš v reki, godeš na starodavno piščal okarino. Njene melodije imajo različne učinke, od menjave svetlobe in teme prek prikli­ca kobile Epone do teleportiranja med kraji, ki je pri­­ročnejše od stopicanja po lokalnem labirintu. 

Tudi osnovno tiholazništvo je zapečeno v igro, ki je leta 1998 na N64 počivala v 32-megabajtnem modulu. Zdaj je mnogo večja, a njeno srce je enako.

Za bistvena dejanja si nagrajen z odprtjem novih območij in temnic, na koncu katerih dobiš ključne predmete. S spoznavanjem dežele in opravljanjem kvestov pridobiš boljše rezilo in ščit, tunike, ki te varujejo pred elementi, znanje potapljanja, bombe za razst­re­ljevanje šibkih zidov, pračo, lok, bumerang, kovinske škornje za hojo pod vodo, več življenjske moči, uroke, kot je ognjeni udar, palico za ribičijo ... Nekatere predmete najdeš na osrednji poti, druge s stranskim raziskovanjem. 
Rdeča nit je sicer premočrtna in tako na začetku kot na koncu je Ocarina precej zaprta, toda na sredini je svobodna. Če se hočeš ubadati s skrivnostmi, ne skrbi, saj jih je obilo, od pokopališča, kjer tajinstveni možakar in mogočni zombiji varujejo uporabno coprnijo, prek stotnije zlatih pajkov do vodnjakov, kjer ti zmešane vile z nemogočim smislom za modo darujejo novosti.

Kompleksnih kombinacij ne boš izvajal in boj vob­če ni težak. Ne manjka pa mu dinamike in raznolikih tolovajev. Vitez je kul, a kakšni so šele duhovi!


Moj dežnik je lahko balon
Povej, koliko modernih iger poznaš, v katerih lahko poč­neš vsaj približno toliko? Celo opevani peskov­niš­ki naslovi tipa Grand Theft Auto 4 in Far Cry 3 se s težavo kosajo z golo količino opravkov, ki čakajo v Ocarini of Time. Zlasti pa skoraj nobena ne dostavi enakega občutka povezanosti gradnikov. Hyrule ni orjaška dežela, po kateri bi z Epono kopitljal cele ure, a kamorkoli greš, te pretrese, kako inteligentno je igra zasnovana in kako močno so prepletene njene niti. 
Predmete v inventarju lahko na primer uporabljaš na nepredvidene načine in se otroško raduješ ob njihovih svežih učinkih ter interni logiki, ki posnema tisto iz resničnosti. Kako recimo prižgeš baklo? Tako, da se z dolgo leseno palico dotakneš bakle in plamen preneseš do naslednje posode z gorljivo tekočino. A ne obiraj se, kajti les bo dogorel! S kavljem vlečeš predmete proti sebi in ima različne učinke na sovražnike, pod vodo pa se spremeni v zasilno harpuno. Zataknil se bo v les, toda odbil se bo od kamna in pri udarcu v votel zid botroval zvoku, ki ti bo namignil, da se zna za njim nekaj skrivati. Bumerang odstranjuje sovražnike ter prinaša predmete. In tako dalje. Da ne omenjam spremembe sveta na ostri prelomnici nekje na tretjini, ko Link odraste v mladeniča in vidi, kako je Ganondorfova vladavina spremenila Hyrule. Pretres bo spravil v solze odraslega moža.

Zanimiva lastnost inačice za 3DS je, da lahko v prvoosebnem pogledu premikaš vso konzolo in pog­led temu sledi. Lahko pa uporabiš analogni drsnik.

Zelda: Ocarina of Time 3D
Nintendo za 3DS
objavljeno: Joker 217
avgust 2011

90
okvirčki:

Emuliraj jo