Revija Joker - Deus Ex: Human Revolution

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Deus Ex: Human Revolution
Deus Ex: Human Revolution

Navdušen nad špilom si Case privošči kibernetske pesti. Glede drkanja se posvetuje z doktorjem Jensnom.

Naj dvigne kibernetsko roko tisti, ki si je po razo­ča­rajočem nadaljevanju Invisible War, propadu razvijalca Ion Storm in dolgoletnem zatišju okrog serije Deus Ex upal staviti, da bomo leta 2011 deležni nove epizode. In to ne spet 'poneumljenega konzolastičnega zmazka', marveč polnomastnega svežega dela, na katerega bi bil ponosen celo legendarni Warren Spector. Tisti dizajner, ki je s sodelavci na prelomu tisočletja zagrešil izvirno futuristično prvoosebno akcijsko frpjsko avanturo Deus Ex, ki še danes velja za eno najboljših iger vseh časov. Poklonili smo se ji v prejšnjem Jokerju.
Po presenetljivi najavi Human Revolutiona je namreč le malokdo verjel, da bi lahko z njim relativno neizkušenim kanadskim kovačem iz Eidosa Montreal uspelo ujeti esenco kultnega prvega dela. Ta se je v srca trdojedrnih igralcev vtisnil z nezaslišano svobodo postopanja, raznolikimi pristopi k nalogam, nepozabnimi liki ter odlično zmesjo streljanja, tiholazenja in nadgrajevanja junakovih sposobnosti. Kakor tudi z zapeljivim kiberpankovskim okoljem, ki so ga tvorci na vrhunski način prepojili s čudesi visoke tehnologije, daljnosežnimi korporacijskimi zarotami ter filozofskimi izhodišči za vpra­ša­nja, ki se nam bodo v bližnji prihodnosti porajala na račun nezaustavljivega, pogosto spornega napredka znanosti.
Je torej možno, da se je Eidosu in Square-Enixu res posrečila obuditev bajeslovnega Deus Exa?

Natančnost streljanja je kajpak odvisna od roke igralca. A pomembne so tudi kiborške sposobnosti in dodatki, ki ublažijo odsun, pomagajo pri stabiliziranju merjenja med gibanjem in podobno.


Nazaj v prihodnost
Po odgovor se podamo v leto 2027, četrt stoletja pred dogodke, ki jih je popisal izvirnik. V njem se je junak JC Denton s pomočjo brata Paula spopadel z redom Iluminatov in možmi v črnem, ki so po svetu pospravljali preveč informirane posameznike. Iskanje zarotnikov nas je pred desetletjem popeljalo v New York, Hong Kong, Paris in Areo 51. Tokrat pa nas med globalnim križarjenjem zanese v Detroit, na otoško mesto Hengša nedaleč stran od obale Šanghaja ter izbrane lokacije v Montrealu in Singapurju.
Stična točka krasnega starega in novega sveta je kronična temačnost stvarstva, saj se sonce in nebeška modrina v skladu s tradicijo niza prikažeta le izjemoma. Zato po okoliših Human Revolutiona povečini tavamo v vzdušnem somraku, ki ga na odprtem predira zlato-rumena svetloba pouličnih svetilk in žarečih napisov. V notranjosti klinično čistih futurističnih kompleksov pa ga liže hladno bela neonska osvetljava.

Rentgenski pogled skozi steze ni ravno življenjsko pomemben talent, saj funkcijo zaznavanja nasprotnikov, ki jih ne vidimo, opravlja že radar. Se pa lahko na ta način prepričamo, kakšen tip sovražnikov točno nas čaka za vogalom.

Gre torej za turobno vizijo prihodnosti, ki smo je vajeni iz distopičnih filmov, knjig in animejev, kot so Iztrebljevalec, Nevromant ter Ghost in the Shell? Tako nekako. Najsi smo v urbanem središču Detroita, kjer obiščemo policijsko postajo, bolnišnico, stanovanjske bloke in obredemo nevarne četrti ... tovarni, ki so jo zasedli pripadniki teroristične grupe Purity First ... kitajski Hengši, ki je dom nočnemu klubu Hive, pregrešnim hotelom ter ozkim ulicam, ki jih nadzorujejo lokalne tolpe in paravojaška organizacija Belltower ... generalštabu industrijskega konglomerata Tai Yong Medical ... pisarniškem poslopju televizijske postaje Picus, od koder na zaslone širom oble pronica podoba zvezdniške novinarke Elize Cassan ... podzemnem jetniškem oporišču ... biotehnološkem laboratoriju v srcu Singapurja, kjer moramo poiskati ugrabljene znanstvenike ... ali zavarovanem pristanišču, v katerem povzročimo darmar najhujše sorte. Očitno je, da so avtorji navdih našli v temeljnih ZF-delih in mežikali igrarskim serijam, kot sta Metal Gear Solid in Splinter Cell. Ter, jasno, prvemu Deus Exu, na kar nas že v uvodnih uricah opomni manjši regiment grafičnih namigov in referenc, kot so poulični pankrti in brezdomci, ki si požvižgujejo naslovno melodijo iz prvenca. Solzica!

Za aktivacijo posamezne skupine kibernetskih talentov sta potrebni dve nadgraditveni točki 'praxis', nadaljnje izboljšave znotraj le-teh pa terjajo po eno. Dobimo jih na podlagi nabranih izkušenj oziroma jih v mestih za mastne denarce kupimo v klinikah.

Mravljinci po koži bodo med raziskovanjem lokacij tudi drugače redni spremljavalci navdušencev nad kibernetskim, saj je avtorjem uspel prvovrsten dizajnerski podvig. Po slogovni in umetniški plati je namreč Revolution v čisto svoji kategoriji. Res pa je, da se grafična srčika ne bo zapisala v anale. Ni panike, toda podoba zna biti mestoma precej groba, dočim telesne in obrazne animacije likov niso na bogve kako visokem nivoju. O tem, koliko bi naslov v tehničnem smislu pridobil, če ga ne bi vzporedno razvijali za švohotnejša PS3 in xbox 360, lahko samo ugibamo.

Deus Ex: Human Revolution
založnik: Eidos Monteral / Square Enix
objavljeno: Joker 218
september 2011

89
odlična zmes strelske akcije, tiholazenja in frpjstva
nadmočna vizija kiberpankovske prihodnosti
številčnost raznolikih mehanik
inteligentna in dodelana zgodba
ravno prav dolga
luknje v umetni pameti
pozabe vredni šefi
tehnično ne najbolj napredna podoba
povprečna animacija likov
okvirčki:

Ikarjev učinek