Revija Joker - Mario Kart 7

IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » Mario Kart 7
Mario Kart 7

Sneti

Pšššt! Ne povej moji ženi, da imam skrivno ljubezen. Luštna je, radoživa in z njo je zmeraj žur, naj bom še tako utrujen. Je pa res, da zna biti nefer in da preveč stavi na stare odlike. Če bi šlo za babo, bi jo že zdavnaj steral, a ljubav je globlja. Govorim vendarle o dirkaški seriji Mario Kart!
V sedmici po standardnem receptu s štirikolesniki pičiš po šestnajstih novih ter prav toliko remiksanih starih progah s prejšnjih Nintendovih konzol. Izbiraš med bolj in manj znanimi liki, od Maria in Luigija do Rosalinde ter čebele iz Galaxyja. Kart pa lahko narediš iz treh elementov: osnove, koles in jadralnega krila. Videzno samosvoji sestavni deli do neke mere predrugačijo statistike, kot so hitrost, pospešek in obnašanje izven proge.

Računalniški nasprotniki imajo tokrat malo več pojma in ti znajo recimo izmakniti bonus pred nosom. A na splošno so premalo napredovali.

Kot zmerom na vnaprej določenih mestih pobiraš naključne začasne dobrote, kot so pospeški, zasledovalni želvji oklepi in mutacija v raketo. Med njimi so tri novosti: ognjena roža iz Mariev, s katero izstreljuješ plameneče krogle, tanookijska obleka, ki ti da rep, da z njim razbijaš ovire in bližnje konkurente, in sedmero naključnih srečnih bonusov, ki krožijo okrog tebe. Po stari navadi dirkači, ki so spredaj, dobijo slabšo robo od onih zadaj.
Kdor z nizom ni podrobneje seznanjen in mu dogajajo take cortkane zadevščine, se bo imel fino. Tudi hardcoraši in stari mariokartaši bodo odnesli marsikaj, saj je dizajn stez izvrsten. Stare so subtilno spremenjene, dočim je med novinkami veliko takih, ki navdušijo z razgibanostjo, na primer Galeja duhov, ki pelje po suhih in potopljenih palubah. Potopljenih? Da, kajti sedmica uvede vertikalnost. Na dosti mestih furaš pod gladino, pri čemer iz karta zraste ladijski vijak, drugod te odfedra v zrak, nakar drsiš proti tlom.
Potapljanje in zmajarjenje omogočata mnoge alternativne poti do cilja, ki ne nudijo pretirane prednosti. Zaenkrat je videti tudi, da je avtorjem uspelo zatreti 'snaking', nabiranje turba z ostrim zavijanjem, ki je bilo v Mario Kartu DS nujno za uspeh med znalci. MK7 je bolj osredotočen na dobro vožnjo, kar poudari manjša količina modrih oklepov, ki odletijo proti vodilnemu in jih je zelo težko nevtralizirati.

V starih Kartih bi bil tole navaden skok, tu pa se bo samodejno iztegnilo zmajsko krilo. S pilotiranjem bom sam določil, kje se bom dotaknil tal.

Toda špil je veliko bolj zazrt v preteklost kot prihodnost. Raztegovanje nivojev v luft in pod gladino je lep dodatek, a ni bistven, tako kot ne sestavljanje vozilc, ki ima bore malo vpliva. Ni svežih krovnih igralnih mehanik, kot so bili dvojci v Double Dash za N64, nabiranje kovancev, ki ti zvišujejo brzino, smo videli že na SNESu, manjkajo motocikli z wiija in struktura je enaka kot vedno. Se pravi 50-, 100- in 150-kubični pokal brez zgodbe. Umetna pamet ne bo izzvala nobenega znalca Mario Karta DS, na katerega MK7 močno spomni, kar dobro vem, saj sem MKDS igral toliko, da je bilo nevarno za zdravje. Način vožnje, občutek hitrosti, finte ... ogromno je enakega. V vseh štirih sklopih najvišjega razreda sedmice sem brez težav zmagal v uri in pol ter odklenil večino zanimive robe, vključno s prezrcaljenimi stezami, nakar sem zaman iskal ločene naloge po zgledu MKDS. Da so jih izrezali, je res grdo, in brez posluha do izkušencev je, da ni ekstra visoke težavnosti.
Ker so edini preostali enoigralski modusi znana bitka za kovance in pokanje balonov ter samotarsko postavljanje rekordov s snemanjem duhcev, sem se lahko po obsežnejšem drkanju slednjega podal zgolj še v lokalni multiplayer za do osem ljudi (če sotrpini nimajo modula, ni težave!) in na linijo. Tu se povežeš z naključ­neži ali ustvariš sobo za kolege, kjer parametre nastavljaš podrobneje. V obeh primerih je izkušnja gladka, neproblematična in običajno izzivalnejša kot proti siliciju. Žal pa manjka načinov, saj ne počneš dru­gega kot sodeluješ v serijah dirk.
Pisanosti, priljudnosti in zabavnosti Mario Kartu 7 ne gre odrekati. Svoje pridodajo soliden stereoskopski učinek, ki požlahtni itak lepo, barvito grafiko pri 60 sličicah na sekundo, prvoosebno šofiranje z nagibanjem konzole in pobiranje duhcev igralcev, ki jih fizično srečaš, s StreetPassom. A močno mu zavdata pomanjkanje novosti in raznolike vsebine. Eden redkih špilov, kjer si želim DLCja ... 

Farbovita, raznolika, pravljična okolica je velik adut MK7, najsi gre za stare ali nove proge. Čakaj, da vidiš, kako so predelali Rainbow Road!

Mario Kart 7
Nintendo za 3DS
objavljeno: Joker 222
januar 2012

73