Revija Joker - Banjo-Kazooie

IGROVJE
stranka » igrovje » xbox 360 » Banjo-Kazooie
Banjo-Kazooie

MedoSneti nafutra zmešano kuro in odbrunda bradavičasto čarovnico.

Spominjati se iger, s katerimi smo se zabavali nekoč, navadno pomeni imeti na nosu rožnata očala z dioptrijo za vola ubit. Naslovi, kot so Manic Miner, Test Drive, Larry, celo Space Invaders, so v glavi cenjeni v vseh elementih, od grafike in zvoka do zabavnosti. A dejansko naložiti večino retro 'mojstrovin' je trezneča izkušnja, podobna uzrtju stare ljubezni, ki se je iz pegastega dekleta spremenila v lajdro na heroinu. In veliko mornarjih.

Svetovi so malo preveč vodovodarski. Kar ni čudno, saj je imel Mario 64 gromozanski vpliv na tedanje igre.

Razen če govorimo o tejle zadevici.
Banjo-Kazooie je skakačina, ki jo je leta 1998 izdal Nintendo na konzoli N64, naredila pa jo je kultna angleška skupina Rare, ki se je njega dni imenovala Ultimate Play the Game. (Osembitnikarji, pojdite si menjat gate, ki ste jih zdaj onečedili od navdušenja. Bomo počakali.) Čeprav občemu slovenstvu ni znana, gre za eno najbolj čislanih iger devetdesetih, o čemer priča urnebesna ocena 94 v prehistoričnem Jokerju 61. In zdaj, ko je Rare v Microsoftovi lasti, je za petnajst evrov prišla na Xbox Live Arcade. Vse prej kot medvedja usluga xboxu 360!
Osnovna struktura je jako podobna Mariu 64: skakanje v treh dimenzijah, potikanje po središčnem obodu, iz katerega vodijo poti v tematsko obarvane svetove, risankava grafika, nabiranje predmetov. Le da namesto laš­ke­ga vodovodarja izza hrbta vodimo živals­ki par - medota Banja in njegovega ptič­jega kamerada Kazooieja, ki gleda iz na­hrbtnika na kosmatinčevem hrbtu. Igra je zasnovana kot klasična pravljica, čokoladno prelita z britanskim humorjem, v kateri coprnica Gruntilda ugrabi Banjovo sestrico. Umirjeni medo in gobčno pernato čudo baburi sledita v votlino, ki rabi kot odskočna točka za devet barvitih svetov, od močvirskega in snežnega do gozdnatega ter piratskega. V vsakem je sto glasbenih not, ki odpirajo vrata globlje v Gruntildin domek, in deset koščkov sestavljanke, ki omogočajo dostop do novih svetov.

Kljun čvekavega piščeta deluje tudi kot orožje, ki si pokori večino sovragov, če jih udari ob pravem času.

Do sem zelo mariovsko. Toda kmalu se razkrije, da je BK dosti več od klona Nintendove legende. Da dosežeš note in kosce, je treba zapregati skakalne in bojevalne spretnosti, ki jih Banjo in Kazooie sproti dobivata oziroma v ta namen izkoriščata okolico. Enojnemu skoku se pridružita zvišani in podaljšani, kljunatež si s krempljatimi okončinami pokori pobočja, ki so preveč gladka za medotove šapice, živalici pa se znata kmalu kotaliti, boksati, treskati ob tla, kljuvati v luftu ter kozlati modra jajca. Urno pride na spored še plavanje s potapljanjem, saj vode nima le en nivo. Na poti dinamični duet najde polja, od koder lahko poleti (z nabranimi rdečimi peresi ekstra visoko in daleč) ali izdatneje skoči. Zlata peresa jima dajo neranljivost, s škornji se mo­re­ta potikati po strupenem moč­vir­ju, dočim kopičenje lobanj navduši vrača, ki ju spremeni v druge vrste živad, na primer krokodilčka ali termita ... Pa še marsikaj.
Kot se spodobi, je nabiranje not in kosov sestavljanke, ki so skriti zdaj površno, zdaj zlobno, odvisno od pre­metene rabe sleherne veščine. Te delujejo kot ključi do ugank, kjer je treba mnogokrat dodobra pomis­liti in pri katerih bi zardela marsikaka avantura. Uspeh pa je kombinacija poskakovalnih spretnos­ti, razmišljanja in brskanja. Lah­­ko si še tak mojster ploščad, a ko bo treba (do nezavesti prijaznemu!) kovins­ke­­­mu morskemu psu spu­cati vamp, te bo precizno hopsanje spravilo le do neke mere daleč, saj boš moral pomisliti, kako uporabiti okolico. Lahko si nadmočna brihta, toda če ne boš obvladal odrivov od tal in odstranjevanja cortkanih capinč­kov, ne bo nič. In oboje se lahko skrije v globel, ako ni priprav­lje­nosti ter časa, da intimno spoznaš nivoje, ki so večji in zapletenejši kot v Mariu 64. Ter večini modernih iger.

Glede na to, da verzija za XBLA shranjuje vse, kar pobereš, in te po izgubi življenja ne sili v vnovično zbiranje robe …

Ampak nagrada za trud je velika. Rare je v B-K zmetal nenormalno količino domišljije, saj dinamični, še danes izvirni prijemi čakajo na vsakem koraku. Zbiranje koscev in not je daleč od rutinskega: poleg zanimivega ploščadenja se ogibaš raznoterim kanaljicam s samosvojimi vzorci premikanja, tekmuješ v žretju, izpolnjuješ kviz o čarovničinih navadah, se spreminjaš v druge animalije, rešuješ sestavljanke, iščeš duri, opazuješ učinke svojih dejanj izven dane stopnje in proti koncu petnajsturne izkušnje (več, če se greš zbirateljstvo) ukazuješ zelo pisanemu arzenalu spretnosti. Vse to je odeto v nepremočrtno zasnovo, ki ti omogoča, da imaš istočasno odprtih več svetov. Dob­ro, zgodba ne trese literarnega jagodičevja, a je prijetno čitati čarovničine stihe, uživati ob raznovrstnih likih in se smejati Kazooieju, ki ga vsi zafrkavajo, on pa strupeno sika nazaj. In čeprav ni multiplayerja, lahko igraš ob kibiciranju špilavsko nespretnih, recimo punce ali otrok, s katerimi odkrivaš skrivnosti. Ni nak­ljuč­je, da je Banjo-Kazooie: Nuts & Bolts ubran na po­dobno noto.

... gre premisliti o njej kot o alternativi emuliranemu PCjaškemu zastonjkastvu. Rare si itak zaslužijo cekin.

Žal predelava, ki so jo opravili 4J Studios, ni posebej napredna. Grafika je kljub visoki ločljivosti oglata in polna za nintendo 64 značilno meglenih tekstur, saj so se odločili ohraniti prvobitno zunanjost. Še vedno pa je farbovita, kakor navduši tudi mojstrska glasba s subtilnimi podtoni. Bolj motita nes(p)odobna okornost junakov pod vodo, ki te zna hitro spraviti ob živce, in tečna kamera, ki pripelje do marsikakega spod­letka. Oboje ni majhna zoprnija, ker so življenja omejena in greš po vsakem izgubljenem na začetek nivoja (na srečo se to ne zgodi takoj, saj imaš zalogo energije). Kul torej, da špil za razliko od izvirnika sh­rani vsako pobrano noto in kos puzle.
Resda nekatere stvari v Banju-Kazooieju najedajo bolj, kot so pred desetimi leti, in podoba je tehnično kilava. A igra je v večini pogledov odlična, v nekaterih celo fantastična. Da jo na XBLA dobiš za ušivih 15 bruseljčanov, je najboljše (po)novoletno darilo, kar si ga lahko ljubitelj kakovostnih ploščad zamisli.

Banjo-Kazooie
Rare / Microsoft za xbox 360
objavljeno: Joker 186
januar 2009

88