Revija Joker - Where is my Heart

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 3 » Where is my Heart
Where is my Heart

Raveer v družbi nordijskih zlodejev išče srce na neobičajnem mestu.

Danski indiejanski studio Die Gute Fabrik je na PS3 potihem dostavil tale bakšišni biserček. Mesto so mu našli v oddelku PS Stora 'Minis', ki je žal preplavljen z vprašljivimi mobidičnimi predelavami. Zato po krivem ne bo doživel take prepoznavnosti kot Braid in Limbo, ki sta izšla na Xbox Live Arcade, čeprav je na njuno visoki ravni.

Vseh 26 nivojev je bolj ali manj takle kaos. Rjavi zlodej stoji ob stikalu za vstop v deželo vil, kar lahko stori samo v drugotni obliki, kot los.


Razpad sveta
Enako kot v teh dveh umetninah gre za dvorazsežno, od strani gledano miselno ploščadno igro. S pastelno pikslasto grafiko in osembitniškimi melodijami stavi na retro estetiko ter odlično izgleda tako na velikem te­levizorju kot na PSPjevem zaslončku (ista verzija deluje na obeh). Kljub otroškemu videzu pa se ubada z resnimi temami in ima sporočilno vrednost.
Naslov je referenca na Plinijev rek “Dom je tam, kjer je srce”, saj trem pošastkom čez noč izgine hiša, srčno drevo. Dragoto iščejo po svetu, razpadlem na po­samične stopnje, ki jih nadalje delijo stripovski okvirji. Ko se premakneš iz enega v drugega, ni nujno, da boš prišel v tistega, kot misliš. Greš recimo v okvir na desni, ven pa prideš nekje zgoraj. Za name­ček se lahko pri tem spremenijo pogoji: v enem ok­vir­ju si miniaturen, drugod velik ali raztresen čez par okvirčkov in tako dalje.
To te oropa orientacije in predstavlja osnovo igranja ter samosvojega vtisa. Hkrati zaradi edinstvene delitve napreduješ počasi in previdno, saj je okolica kljub prijazni pisanosti žleht. Nate preži obilica prepadov, kapnikov in jezer, ki te ob padcu ali celo dotiku nemudoma ugonobijo.

Srčki v obarvanih kvadratih so posebni. Izbije jih lahko le žverca enake barve.


V slogi je moč
Pot te ponese iz gozda v jame, od tam med slapove in v gore. Na zaslonu imaš nenehno vse tri žverce, ki jih nadzoruješ na lastno pest in med njimi preklapljaš s trikotnikom, nekako v slogu starih Izgubljenih vikingov. Ker ne znajo ne teči, ne skočiti visoko ali daleč, je samostojno premagovanje višin in daljav kilavo. Za uspeh morajo sodelovati. Tako lahko drug drugemu zlezejo na glavo in s tem vsaj enemu omogočijo premagati višino.
Na določenih magičnih točkah lahko monstrumčki, ki jih vodiš, skupaj napravijo totem. Tovrstne točke najdeš na nekaterih nivojih in istočasno vpeljejo posebno mehaniko, saj svoje pošastke pri njih preobraziš v drugo obliko. Kateri se lahko preobrazi, ponazarjajo obrisi njihovih barv. Na posamični točki je ponavadi dovoljena samo ena kombinacija, a je v sobani lahko več čarovnih kotičkov. Če je tako na vrhu rjavi monstrumčič, bo postal vesel los, ki obvlada dvojni skok, druga dva pa ga bosta obletavala kot vili. Črni se bo prelevil v netopirja, ki vidi prej skrite poti, medtem ko je najjača fora rezervirana za oranžno zlodejko. Ta postane angel, nakar zmore vrteti stripovska okna, s čimer predrugači svet in prikaže prej skrite kotičke. Takisto zna skočiti iz dogajanja in se nelinearno vriniti v novo 'stran'. So pa ti skoki rezultatu ustrezno težki, saj je treba biti super(meat­bo­yevsko) natančen, sicer kresneš v okolico. Iz posebne oblike prideš v navadno s posebnim skokom na lastno betico, ki hkrati razbija v bloke ujete srčke.

Začetni nivoji so dokaj mili in te skozse peljejo za rokico. Tu se lepo vidi, da sta črni in rjavi za oranžnim ter da jo lahko mirno vsi mahnejo proti desni.

Da premagaš nivo, moraš s skakanjem, počasno hojo in možgansko rabo normalnih ter alternativnih oblik svojih junačkov prilesti od začetnih do končnih vrat. Toda napredovanje v danem nivoju, ki ga lahko tvori dosti 'sličic', je odvisno od pobiranja srčkov. Ti podobno kot v Super Mario Worldu prazne okvirje prelevijo v bloke, v katere lahko nato stopiš. Problem nastane, ker so določeni pobarvani in zahtevajo zlodeja enake barve. Seveda ta čast pripade najbolj nepričakovanemu, ki do tja zahteva alternativno obliko, katero izgubi ob razbitju. Tako bo pot nazaj nov problem.
Nivojev je šestindvajset in skoznje je razmetanih 172 srčkov, ki so tudi pokazatelj uspešnosti. Ob vsaki smrti se en odšteje, zato je skupna bera odvisna od perfektnosti skozihoda. Igra s približno štirimi urami ni dolga, a ker zlahka umreš večducatkrat, je končni rezultat hitro obupen. Vnovično preigravanje za bolj­še­ga pa je še kako nagrajeno, saj se genialnost nivojev skriva ravno v odkrivanju načinov, kako pobrati čimveč srčkov oziroma čimmanjkrat umreti.

Veseli los iz bavarske folklore bo zvezda drugega in tretjega dela trilogije. Sledila bosta strip Alpenland in še ena igra, Alpinarion.


Srečen konec
Zmešanost zaslonov močno kravžlja možgane in v navezi s formalno nazadnjaško grafiko odlično budi tesnobo in obup. K še večji zmedenosti pripomore namerna odsotnost navodil in namigov. Golega ploščadenja je sicer manj, kot bi se od tožanrskega špila pričakovalo, vendar je intimno povezano z mozganjem, saj moraš dobro premisliti, katerega monstruma boš poslal po kateri poti in v kakšnem zaporedju ter kdaj ga boš predrugačil. Ta sladka avantura za borih pet evrov je zato čudovita izkušnja, ki bi jo lahko brez sramu postavili v galerijo pod naslov 'Trpljenje male pošasti'.

Oranžna je spremenjena v angela in izven okvirja. Dokler jih vrti, je varna, drugače je to umor. Ostala dva sta še v totemu na magični točki.

Where is my Heart
Die Gute Fabrik za playstation 3
objavljeno: Joker 222
januar 2012

85