Revija Joker - Hitman Go

IGROVJE
stranka » igrovje » iOS » Hitman Go
Hitman Go

Sneti

Kolikor mi je znano, namizna igra Hitman ne obstaja – lahko pa bi jo naredili zdaj, ko je Square Enixov montrealski studio postavil trdne temelje za tovrsten odvrtek. Mobilniška inačica znanega morilca s črtno kodo na betici namreč ni tretjeosebna akcijada, kakršnih smo vajeni, temveč iz nagnjenega zgornjega pogleda opazovana, potezna strategija. Taka s samosvojo predstavitvijo. Štirje skupki stopenj so predočeni kot škatle, iz katerih skočijo navidezne igralne plošče s statičnimi figuricami Hitmana in ljudi ter z okoljskimi elementi, od dreves in klopi do bazenov in streh. Vse je videti, kot bi bilo izdelano iz svetleče plastike, vtis pa je fantastičen ter izviren.

Mojega agenta 47 (zgoraj desno) stražar v oranžni jopi ne vidi, ker je dve sečišči stran. Če bi bil le eno, bi me zagledal in planil name. Restart level.

Kar moraš početi, je, da s potegi prsta premikaš okravatenega ubijalca. Pa še to ne kamorkoli, temveč le po vnaprej določeni mreži. Ko narediš korak ti, isto storijo stražarji ali druge osebe. Običajno moraš priti do vrat do naslednjega prizorišča, kar te sčasoma pripelje do tarče umora. Sprva je postopek lahek, kasneje v okviru stotih stopenj pa dosti težji. Treba je namreč najti pot med varuhi, ki se gibljejo ali stojijo in bol­ščijo v neko smer. Če te zagledajo, takoj skočijo nate in ti zbijejo figurico s plošče – kakor ti njim, če jih začopatiš. Ob nekrvavi 'smrti' moraš od začetka sto­p­nje, so pa te telefonično kratke, tako da je Hitman Go v bistvu niz miselnih ugank. Pestrijo jih dodatni elementi, recimo kamni za preusmerjanje pozornosti in rovi, ter dodatni cilji, kot so 'ne ubij nikogar' ali 'opravi nivo v manj kot X potezah'. Ker je odklep naslednjega kompleta nivojev odvisen od tega, koliko ekstra ciljev si naredil, se izkaže, da niti niso tako postranski. Nasprotno, kvalitetno podaljšajo igranje, saj te prisilijo, da razmišljaš drugače in optimiziraš dejanja.

Stopnje se odklepajo premočrtno, v enem igranju pa ni moč opraviti vseh dodatnih ciljev. Zato se nanje kasneje vračaš in opaziš, kako dobro so narejene.

Še največji minus je to, da je včasih vse skupaj nadvse primitivno in okorno. Na primer tedaj, ko se kot debil sprehajaš med vročima točkama le zato, da sovražniki prihlačajo na ustrezna mesta, da se lahko odkradeš mimo. Občasno res pogrešaš kakršnekoli malo naprednejše možnosti za dvig kompleksnosti, na primer čakanje pri miru, četudi bi bili postanki omejeni, ali gibanje skupaj z zaklonom v slogu teglov rož, ki te skrijejo. Tudi situacije se na daljši rok nekoliko preveč ponavljajo. A za tistih par evrov je Hitman Go dober in izviren možganski izziv, ki kaže, kako lahko veliko franšizo uspešno prirediš drugačni napravi, pri tem pa obdržiš njenega duha. 

Estetika je ostra, minimalistična in nadvse zanimiva. Sicer se nič ne premika, a videti dekle, ki čudaško miruje v vodi, je na nek način bolj privlačno, kot če bi kravlala gor in dol po bogataškem bazenu.

Hitman Go
Square Enix za iOS
objavljeno: Joker 250
maj 2014

85