Revija Joker - The Elder Scrolls: Legends

IGROVJE
stranka » igrovje » iOS » The Elder Scrolls: Legends
The Elder Scrolls: Legends

V iskanju naslednje uživantske e-kvartopirščine se Sneti spusti na planet Nirn, kjer se pomeša med dwemerje, wamasuje in čaromečevce. Prispel je v univerzum visokih frpjev Elder Scrolls, kjer se v odcepku Legends bitke odvijajo s pisanimi podobicami.

Znameniti Hearthstone je že lani poleti presegel mejo petdeset milijonov računov in letos naj bi Blizzardu iz njega kapnila milijarda in pol evrov. Ker je ta digitalna zbirateljska igra s kartami iliti CCG (Collectible Card Game) tako uspešna, ni čudno, da redno nastajajo konkurenčni izdelki. Morda je 'Vigenjštajn' celo šimelj, kakrš­ne­ga je streljankam dal Doom in mobam Defense of the Ancients. Vprašanje je, koliko je njegovo korito v resnici široko in globoko, saj je zabeleženi izplen konkurentov občutno nižji. A izdajatelji po vsem sodeč menijo, da je to nova zlata jama. Vlaku z mnogimi vagoni (Duelyst! Eternal! Faeria! Hex! Gwent! Shadowverse!) se je sedaj z Legends pridru­ži­la še Bethesda. Zanimivo, kajti ta izdajatelj si projekte izbira nadvse oprezno in miniti zna celo le­to, ne da bi od njih prišlo karkoli. Da so za Legende zastavili slovito frpjsko znamko Elder Scrolls, kjer med drugim domuje orjaški Skyrim, kaže na veliko zaupanje. Tako v celoten tržni segment kot izdelek specialistov za elektronsko metanje kart Dire Wolf Digital. A menim, da se ne motijo in da je pred igro svetla prihodnost. Upravičeno!

Na njivi, ki jo je dodobra pognojil Hearthstone, je vzniknila nova načeloma brezplačna kvartopirijada Elder Scrolls: Legends. Je resnejša in glede bojevanja na plošči nekoliko bolj zakomplicirana od svojega vzora. Tako zaradi dveh stez, kjer se lahko enote recimo začasno skrijejo, kot večjega poudarka na boju med enotami.

Pri temeljih ne izumljamo …
Temelji so do pičice enaki kot pri Hearthstonu in očaku Magicu. Od zgoraj gledaš na bojno polje, kjer se udarita čarovnika, odbrana iz pisane elderscrolls­ke zbirke ras. Tu so običajni in mačji ljudje, več vr­st vilinov, inteligentni kuščarjevci … Vešča, ki se izmenjavata v potezah, si lastita vsak po trideset živ­ljenjskih točk. Dotične si zbijata z uroki ter bitji, ki tres­kajo v njune portrete in se mlatijo med sabo. Čarodejsko energijo 'magicko' prejemata samodejno, vsako izmeno enoto več, zaradi česar s pretekom časa igrata vse mogočnejše karte. Te so shranjene v snopiču, ki si ga igralec izdela na lastno pest iz svoje celotne zbirke kart. Dotična kajpak sproti narašča z udejstvovanjem. 
Načini slednjega so zopet slični Hearthstonovim. Vadiš lahko proti umetni pameti, za zlato opravljaš dnevno sveže naloge (pošlji v bitko toliko bitij neke vrste, odigraj X zahtevanih kart), kupuješ podobice oziroma jih ustvarjaš iz magičnih draguljev, se vzpenjaš po rangirani in nerangirani lestvici ter igraš arenski modus. V slednjem kupček ustvariš iz kart, ki jih naključno dobivaš v gručicah, nakar si po treh porazih deležen nagrade glede na število zmag. Več kot si jih dosegel, boljšo robo pobašeš. Karte v glavnem prejemaš iz naključno sestavljenih zavojčkov in so štirih redkosti, od običajnih do legendarnih. Začetnik se vsej tej štimungi pri­vadi dokaj hitro. Kdor pozna Hearthstone – in takih ni malo –, pa se bo brž počutil domače. Celo vesel bo, ker so Legende darežljivejše in za nameček omogočajo izbiro dnevnega kvesta izmed več naključno dodeljenih. 

Karte so pokončne kakor pri taroku in če se nanje postaviš s kurzorjem, se pokažejo razlage ključnih pojmov. Redkost kakopak sporoči barva dragulja na spodnjem delu. Lični art pa je fantazijsko klasičen, tolkiensko-D&Djski, v skladu z izročilom TES.

 … pri nadgradnji pač! 
Izmena v Legendah do neke mere poteka enako kot v obeh velikih zgledih. Najprej se odločiš, če boš ob­držal ponujene karte ali boš kakšno zamenjal. Za prvo enoto magicke lahko že igraš kakšno coprnijo ali kreaturo. Ko potezo opravi nasprotnik, sta tako na mizi po vsej verjetnosti prvi bitji. Zapleteta se v spopad, v katerem vsako drugemu prizadeja toliko poškodb, kolikor ima vrednost napada. Če ta preseže obrambo, gre bitje na pokopališče. Enote seveda nudijo raznolike lastnosti, od ščita prek strupa do takojšnjega napada. Obračune spremlja dosti hrumenja, iskrenja, pridušanja in sikanja, ko razni legionarji, škrati (dwemer), mačkonarji (khajit), pa vampirji, orki (orsimerji), kuščarjevci (argoniani), golemi in avtomatoni mogočno butajo eden v drugega. Vzdušje je v splošnem bolj resnobno in veli­častno od zafrkantskega Ognjiščekamna, v katerem se počutiš, kot da brskaš po šatulji prismuknjenih igračk. Isto velja za plemiške komentarje, ki jih spuščaš z desnim klikom na lik. Ozadja pa niso ne raznolika ne interaktivna, tako da jih še opaziš ne.

A bolj kot se globinsko zaziraš v Legends, bolj vidiš, da niso tako zelo podobne Hearthstonu in Magicu. Najbolj opazna novost je ig­ralna plošča, ki jo tvorita ločeni stezi. Leva je brez posebnosti, medtem ko je desna 'senč­­na'. To pomeni, da začasno skrije bitja, ki se po­javijo v njej. V večigralstvu je ta razdelitev najpogostejša, dočim samotarstvo pozna še drugačne, ko na primer proga samodejno zadaja poš­­kodbe tistemu, ki ima na njej manj bitij. Druga bistvena posebnost je petero run, nameščenih okrog čarodejevega portreta. Po ena runa razpade na vsakih pet odvzetih točk življenjske energije in tedaj lik samodejno potegne novo karto. Če je ta običajna, se preseli v roko, če pa gre za 'prerokbo', jo je moč takoj in brezplačno odigrati. Tako na primer uničiš bitje, ki te kani poškodovati, ali ustaviš naskok z instantno postavitvijo spake, ki jo morajo napadalci odstraniti, če hočejo priti do veščevega ksihta. 
Tretja razlika je odsotnost junaških sposobnosti, saj izbrani herojski portret rabi le več možnostim, da ob prehodu na naslednjo izkušenjsko stopnjo prejmeš karte določene vrste. Ni torej vlečenja kart in streljanja po plošči v slogu Hearthstonovih warlocka in maga. Namesto tega v slogu Magica izbereš eno ali dve 'barvi', ki jih simbolizirajo vrste kart. Močna rdeča poudarja krepitev bitij, inteligentna modra je domena magične zvijačnosti, rumena predstavlja voljo in ustvarja velike armade, vijolična omogoča klicanje največjih kreatur, zelena pa je farba zahrbtnosti, natančnosti in strupa. 

Ozadje je žal le eno, táko meniško in povsem neinteraktivno. Klikanje po sveči, da bi gorela, zato odpade. Je pa neprimerno več dogajanja na plošči, kjer se znajo zgoditi takele wrathofgodovske čistke. Upoštevaj jih!

Moj ljubi prstan
Inovacije prispevajo k samosvoji štimungi. Razdelitev bojišča na dvoje stez botruje podrobnejšemu dogajanju na plošči in odvzema pomembnost kopiranju snopičev z interneta. Lahko imaš najboljši deck, a boš popušil, ker si bil slab pri razporejanju bitij. Ker enot, postavljenih na senčno stezo, v naslednji izmeni ni mogoče napasti z drugimi kreaturami, se lahko zgodi, da tedaj fašeš v bučo ogromnega napadalca, ki se ga brez uroka nisi mogel znebiti. Ali pa si v mrak skril strupeno bitje, ki nato elegantno zaštiha dosti večjega sovraga med rebra in ga ins­tantno pokonča, muahaha. Zaradi tega je dobro, da so snopiči uravnoteženi. Taktika velja tudi pri runah: boš čarodeja štihal v fris sproti in mu pustil, da vleče karte na rovaš razbitih run, ali boš zbral sile za en sam velik napad, s čimer boš občutljivejši na čiš­čenja celotne plošče? Takih urokov v Legends ne manjka, a niso poceni; tudi zaradi tega se levji delež dogajanja vrti okrog vojskovanja z enotami, ki stalno krepijo same sebe in kolege ali so deležne blagodejnih čar. Te so lahko stalne, ki vplivajo na celotno stran mize kakor enchantmenti v Magicu. 
Čeprav se razen s prerokbami v nasprotnikovo izmeno ne da vtikati, je globine in premišljevanja nemalo. Vpliv sreče pa se mi zdi vsled kompleksnej­še­ga vojskovališča nekoliko manjši kot pri Hearthstonu. Odločitve, kdaj boš katero bitje postavil na katero stezo, botrujejo dinamičnemu in strateškemu spreminjanju ravnotežja. Ob tem je igranje hitro in udarno, saj so karte narejene tako, da imaš lahko že v prvi izmeni na mizi precej močno bitje, za kar žrtvuješ prednost v kartah. Da tisti, ki je na vrsti drugi, ne bi zaostajal, ima prstan s kar tremi naboji magicke (to je toliko kot trije kovanci v HS). Rune pa skrbijo, da ima tisti, ki izgublja energijo, polno roko in tem več možnosti za vrnitev. Obračuni so zato pogosto napeti do zadnjega kosca mo­či, dasi kupčki merijo od petdeset do sedemdeset kart in je moč vanje vtakniti po tri izvode enakih podobic.

Dosti tipična situacija na boardu. Jaz imam začasno premoč na desni, senčni progi, nasprotnik na levi. Oba imava v igri blokerske podložnike, ki preprečujejo naskok na čarodejski fris. Kam naj dam naslednjo enoto?

Dobra alternativa
Legends so privlačni še drugače. Kdor pozna univerzum Elder Scrolls, kar za igranje drugače nikakor ni nujno, bo opazil številne povezave in like, na primer zmaja Odahviinga iz Skyrima in svečenika Miraaka iz njegove razširitve Dragonborn. V kako urico dolgi zgodbeni kampanji, v kateri si pridobiš začetno zalogo kart in se naučiš osnov, je glavni neprijatelj vilinski general Naarifin, ki ga potolče tvoj lik, 'Pozabljeni heroj'. Časovno je spopad umeščen v dobo davno minule Velike vojne. Za elderscrollovske zgodovinarje: to je še vedno skyrimovski Četrti vek, medtem ko pretekli deli umeščeni v Tretji vek. Tudi kasneje ni pretirano težko nabirati kart z izpolnjevanjem dnevnih kvestov in udejstvovanjem na casual lestvici, preden se lotiš rangiranega dela ali več­igrals­ke arene. Dragulje za kovanje lastnih kart pa nabiraš v obra­ču­nih s presenetljivo solidno umetno pametjo, ki opazno presega tisto v Hearthstonu in pozna tri te­žav­nosti. Računalnik enako spodobno vodi sovraž­ni­ke v samotarski areni, za katero plačaš taisto vstopnino kot za multiplayersko. Sto petdeset golda ali dva evra, kakor veli ata 'Štajn. 

Sredi marca so arenski modus začasno popestrili s kaotično varianto, kjer sta stezi v vsaki partiji dobili naključne lastnosti. Vsako bitje, poslano na levo progo, je denimo pridobilo vračanje energije na začetku izmene.

Gnanje klienta, ki ga snameš z Legends.bethesda. net, je sicer brezplačno. Ampak tisti z globokimi žepi mnogo laže in hitreje pridejo do epskih in legendarnih kart, bistveno močnejših od običajnih. Tudi ni tržnice kot v Hexu, saj gre za zbirateljsko in ne izmenjevalno igro (TCG, Trading Card Game). A z vsakodnevnim vračanjem si ni tako težko brez vsakršnega stroška izdelati impresivne zbirke, saj so nagrade konkretne, med drugim sprotno nadgrajevanje osnovnih kart v močnejše inačice. Ja, veliko dobrega in zanimivega je v teh Zvitkih, zlasti če si Hearthstona že malo naveličan. V tem primeru ti Legende posebej toplo priporočam; tudi streamerji in  spletne strani z nasveti so ter skupnost se pravkar razcveta. Škoda le, da še ni mobilne inačice za na sekret in v krčmo. Pride poleti, za petami štorijalni razširitvi Dark Brotherhood, ki je začetkom aprila dodala dva ducata novih poglavij. Za to reč kanijo pošteno skrbeti in je vredna tvojega časa! 
Bethesda za PC in ipad l zastonj 

The Elder Scrolls: Legends
Bethesda za pc, iOS
objavljeno: Joker 285
april 2017

okvirčki:

Sposobnosti enot