Revija Joker - Pocket RPG

IGROVJE
stranka » igrovje » iOS » Pocket RPG
Pocket RPG

Sneti

Mešanica Diabla in Gauntleta z dvogobično nadzorno shemo za 2,39 evra? Oja. Kreditna kartica je bila v roki, preden sem se zavedel. A Pocket RPG se žal ni izkazal.
Imenu ustrezno je zasnova klasika od klasike. Kot bojevnik, lokostrelec ali coprnik se spustiš v nepremočrten niz linearnih stopenj, na katerih je treba poklati vse pošasti in ugonobiti šefa. Srednjeveško fantazijsko deželo si je namreč podjarmil zmaj z vseh sort tipskimi nakazami – kačami, škorpijoni, mumijami in lovkami podvodnih monstrumov, pa tudi ponorelim drevjem, džemastimi kvadri ter poskakujočimi bombami. Heroja gledaš od zgoraj in ga akcijsko, v realnem času premikaš z navidezno igralno palico spodaj levo, dočim streljaš ali mlatiš z ono v desnem spodnjem kotu. To ni potezni ali rogue frp, marveč twin-stick streljačina, ki se ga je zapila s Hudičevcem. Sproti nabiraš energijo za posebne udarce, ki zahtevajo tapkanje ali opisovanje krogov s prstom. Iz pobite nesnage, ki ni srhljiva, marveč simpatično risankasto pisana, letijo novci in izkušnje. V skrinjah pa najdeš veliko cekina ter močnejšo opremo, od krepelc, ki ustrezajo tvojemu poklicu, do ščitov in amuletov.

Virtualni gobici delujeta dobro. A pri divjem re­še­tanju zlasti desni prst rad spolzi z zaslona, če ne ozavestiš, da ne smeš pritiskati, marveč držati.

Bilo bi res do kraja tipsko, če ne bi bilo fintice: vsak nov nivo začneš gol, bos in na prvi izkustveni stopnji, nakar se moraš spet nabildati ter poiskati robo. A ta je zmerom boljša in napredovanje vedno hitrejše, saj mestoma v razmiku nekaj deset sekund skočiš čez tri, štiri nivoje. Jasno, saj te Pocket RPG masovno obsipa z nasprotniki, na poti do cilja pa ti servira še več podšefov ter glavnega župana, kot so kačjeglavec, golem in rudeča zmajetina.
Urico ali dve je Pocket RPG čisto zabaven, ko grizeš skozi kakega pol ducata tematsko raznolikih, čeprav prežvečenih prizorišč (vulkan, ledene planjave, gozd, tempelj), sesuvaš trume kot noč zabitih nepridipravčkov in bežiš pred nekaj okoljskimi nevarnostmi, kot so podirajoči se mostovi ter kotaleče se skale. Prvi skozihod je lahek, a nato se moreš spet in spet odpravljati v že opravljene temnice, kjer te pričaka več bolj zajebanih sovražnikov. Toda globine in vsebine je za kaj takega opazno premalo. Ječe se ustvarjajo naključno in so vse preveč istokopitne, njihovi sestavni deli pa se začno neprijetno ponavljati. Isto velja za sovražnike, ki praktično ne zahtevajo drugega kot to, da rutinsko tepeš ali streljaš med premikanjem nazaj, koder ni capinov. Ni hoje po nadsvetu, izjave redkih preživelih so trapaste, trgovci imajo komaj kaj uporabnega, ni ugank, zgodba pa je nekajstavčna in bedasta. Zato je Pocket RPG na količkaj daljši rok fajn samo za praznoglavo kratkočasenje.

Igranje z bojevnikom je manj podobno Gauntletu in bolj Diablu, saj za udrihanje z mečema drkaš \'gumb\'. Bolj sta mi bila všečna ostala lika.

Pocket RPG
Crescent Moon Games za iOS
objavljeno: Joker 222
januar 2012

65