Revija Joker - Strike Suite Zero

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Strike Suite Zero
Strike Suite Zero

Manko vesoljščin gor ali dol, Case bo počakal na Star Citizena.

Tole srednje zahtevno vesoljsko simulacijo so neodvisneži Born Ready dokončali s pomočjo Kickstarterja. Napredno upravljanje z energijskimi ščiti in drugimi pritiklinami, ki smo jih bili vajeni v TIE Fighterju in Wing Commanderjih, odpade. Poanti sta spretno tretje- ali prvoosebno 360-stopinjsko krmiljenje vsemirskega plovila, ki se lahko transformersko prelevi v robota, in nažiganje po sovražnikovih ladjicah, križarkah in vesoljskih oporiščih. Arkada, skratka. Ace Combat v vesolju.

O smiselnosti transformacije v okorno robotsko obliko, ko te sredi praznine obletavajo svetlobno hitra plovila, bi se dalo pogovarjati. Zdi se, da je v prvi vrsti zadoščeno spektaklu in šele nato igranju.

V tem početju spočetka najdeš spodobno mero užitka. Nadzorovanje plovila je intuitivno, saj z ma­njši­mi premiki miške orožju nakazuješ, kam naj strelja, ko glodavca konkretneje potegneš, pa sledi še ladjica. Bolj kot pospešuješ, počas­ne­je se obračaš, a se laže izmakneš nasprotnemu ognju. V njem so tudi tečne sledilne rakete, ki se jim moreš v zadnjem trenutku ogniti s posebno tipko.
Podobno enostavna sta jemanje na muho in zasledovanje tarč, pri katerih ne navduši umetna pamet, ki jih vodi s pretirano predvidljivimi vzorci. Dokler po bojnih strojih nažigaš v obliki ladjice, imaš na muhi enega samega krilateža. Ko z uspešnim razletavanjem nasprotnikov napolniš meter in se za­čas­no spremeniš v robota, pa jih lah­ko označiš in napadeš več hkrati. Pokončaš jih z različnimi vrstami raket ter plazemskimi in drugimi bljuvali, ki jih plovilu po lastni presoji oprtaš pred začet­kom vsake od trinajstih linearno nanizanih misij. V gundamski obliki se ti uničevalska moč silno poveča, a pozor – spričo tvoje okornosti ti sovražne eskadrilje tedaj hitro izpraznijo ščite. Glede na to, da naj bi bil Suit ultimativno galaktično orožje, je to hecno.

Preklapljanje med prvo- in tretjeosebnim pogledom je neboleče, notranjost kabin pa je pri vseh ladjicah in robotu enaka. Lenobe.

Šibka točka igre, ki z ličnimi planetarnimi ozadji, velikim številom enot na zaslonu in pristnim vojnim vz­dušjem sicer zadovoljivo mazili čute, so misije s ponavljajočimi cilji. Kaj kmalu opaziš, da ne glede na dogodke v kot list papirja tankem scenariju ves čas ziheraško odstranjuješ uletavajoče skupinice plovil s polspodobnimi piloti, onesposabljaš žarkovna orožja sovražnih križark in pred torpednimi napadi ščitiš ranljive zavezniške križarke. Pri slednjem težavnost včasih hinavsko poskoči, za ponavljanje misij pa so dostikrat krivi soborci, ki jim ni moč ukazovati in so povsem nesposobni.
Če se boš na Steamu iz ljubezni do medzvezdnega prostora vseeno odločil žrtvovati 19 evrov, se vsekakor prepričaj, da igraš verzijo s popravki. Strike Suit Zero je bil namreč v izvirniku malodane neigralen.

Strike Suite Zero
založnik: Born Ready Games
objavljeno: Joker 238
maj 2013

62