Revija Joker - Far Cry 3: Blood Dragon

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Far Cry 3: Blood Dragon
Far Cry 3: Blood Dragon

Če Casa orožja naredijo varnega, ga večja orožja naredijo še varnejšega. Logično.

Ko so Ubisoftovci prvega aprila obelodanili internetno pagino zafrkantskega odvrtka streljačine Far Cry 3 (Joker 233, 89), smo sumili na potegavščino. Tako zaradi datuma kot zavoljo vsebine, ki je namigovala na akcijska osemdeseta, kiborge, Michaela Biehna in dinozavre z laserji. A nato se je izkazalo, da je Blood Dragon resničen. In da bomo za 15 evrov, kolikor to samostojno čudo velja na Steamu, letos stežka deležni zabavnejšega skupka ničel in enic.

Za igranje Blood Dragona ne potrebuješ Far Cryja 3. Si pa špil s slednjim deli večino mehanik in gradnikov, kot je samodejno širjenje požarov.

"Mark IV style, motherfucker!"
Naslov so tvorci v prvi vrsti zastavili kot zajebantski poklon akcijskim filmom, igram in popkulturi iz politično nekorektnih osemdesetih let. To naznani že hudomušna uvodna (in vsaka naslednja) nizkoločljivostna sekvenca v retro 2D- grafičnem slogu. V njej izvemo, da bomo igrali kot futuristični soldat z mehanskim telesom in markantnim imenom. Rexu Powerju Coltu je glasilke posodil prav uvodoma omenjeni Biehn, igralec, ki se je proslavil v prvem Terminatorju, Aliens in drugih kultnih filmih izpred treh desetletij. Naključje ni seveda niti, da polresni scenarij spominja na nekaj, kar bi dobili s križanjem prejšnjih ZF-klasik z Rambom in Commandom. Saj veste - postapokaliptična prihodnost, baba, ki jo je treba rešiti, otok, na katerem se je zaredila odpadniška vojska, nuklearna nevarnost. Klasika.
Vizualnih, govornih in drugih referenc na osemdeseta mrgoli. Tu je komandovski junak z zariplim glasom in dolgim seznamom dukovskih enovrstničnic ter odrezavih odgovorov v slogu “I swore an oath to a special lady. Lady Liberty. She taught me that winners don't use drugs.” Barabe mu na začetku ubijejo obveznega temnopoltega pajdaša (ker črnci pač umrejo prvi), še enega slaboritnega kiborga z oznako Mark IV, za kar se mora Rex maščevati izdajalskemu polkovniku Sloanu, nekdanjemu nadrejenemu in kvaziočetovski figuri. Ne izostane fuk scena v spremljavi otožnega saksofona, niti rockyjevska montažna sekvenca treninga.
Pristno vzdušje in vizijo retroprihodnosti dalje v enaki meri zaznamujeta neonska osvetljava, ki botruje vijolično-fluorescentnemu premazu vsega, in odlična elektronska glasbena podlaga. Na trenutke se tako res dozdeva, da Blood Dragon namesto na modernem abaku igramo na upehanem videorekorderju, za kar gre avtorjem vsa čast in hvala.

V zadnji štorijalni misiji te špil teleportira na ločeno lokacijo, kjer se orožarsko omejeni Rex pomeri z valovi jurišniških zombijskih prikazni.

"I just want to kill people, damn it!"
Povezava s tretjim Skovikom se razkrije takoj zatem, ko pristanemo na zloveščem otoku. No, najprej se mora Rex otresti tutoriala, ki se zaveda svoje brezzveznosti (“Press X to demonstrate your ability to read.” / “I fucking hate tutorials. And this one is terrible.”) Blood Dragon je v osnovi okrnjena predelava Far Cryja 3. Namesto piratov se po peskovniškem otoku, ki je po velikosti primerljiv z onim iz zadnje tretjine FC3, sprehajajo pripadniki sovražne organizacije Omega. Opcijsko osvobajanje kolibarskih oporišč iz originala zamenjajo odprave v trinajsterico futurističnih baz, ki v točke hitre selitve mutirajo takoj, ko se odkrižamo vseh stražarjev. Tu so dalje dobre stare neslišne usmrtitve (takedowni), samodejno zdravljenje s pritis­kom namenskega gumba, prevažanje z džipi in jadralnim zmajem ter dva tipa stranskih misij, kajpak v novi preobleki. To sta reševanje znanstvenikov, ki mu špil reče 'save a nerd', in ustreznica živalskim lovskim kvestom iz večjega brata. Le da se namesto z običajnimi tigri, merjasci in krokodili spopademo s kibernetskimi izvedenkami le-teh, hihi. Bati se gre zlasti blood dragonov, dinozavrskih stvorov, ki iz oči streljajo laserske curke. V to, da namesto nas napadejo nepridiprave, jih je moč prepričati z metanjem še toplih srčik, ki jih Rex z velikim užitkom iztrga iz trupel padlih nasprotnikov.

Ob klišejskih dialogih in retro (ne)animiranih sekvencah v 2D-tehniki se moraš nasmehniti, četudi so avtorji v iskanju smešnosti mestoma šli predaleč.

Robotski Colt je že na začetku bistveno bolj hiter in prožen kot Jason iz trojke. Z opravljanjem nenujnih zaposlitev pa čvekavega heroja sčasoma prelevimo v pravcato morilsko mašino in mu dodobra nadgradimo orožja - neonsko okrašeni lok iz FC3, pištolo, brzostrelko ... Ko poiščemo osemnajst katodnih televizorjev, moremo šibrovko izboljšati z dodatnima cevema. Ko pokončamo šest različnih živalskih vrst, nam je za snajpo na voljo eksplozivna municija. In tako dalje.
Obstransko raziskovanje otoka zlahka odgrizne pet ur igralnega časa, dodatne tri pa terja prgišče štorijalnih misij. V eni se odpravimo k jezu, kjer je treba podstaviti eksplozivne paličice, nakar se izkažemo pri varovanju znanstvenika in pod vodo obračunamo s kibernetskimi morskimi psi. V drugi se odpravimo v podzemen laboratorijski kompleks, kjer z metalcem plamenov - podobno kot v FC3 nasad gandže - skurimo leglo zmajevih jajc. “I like mine eggstra crispy!” Nadmočna pa je zadnja misija, v kateri se v templju pomerimo z valovi zombijev, nakar v velikem finalu zajahamo bojnega dinozavra, ki spušča cvetke tipa “IMMA FIRING MAH LAZOR!” Smeh.

Džip pride prav, ko te zasleduje razjarjeni krvni zmaj, ki te upepeli že z dvema laserskima curkoma. Colt je drugače sila okreten in mobilen junak.

"He said blow me, so I did ..."
Nekaj šal, dialogov in Rexovih popopranih izjav resda pade na neplodna tla. Nasprotniki se zdijo v primerjavi z onimi iz FC3 v povprečju slabši strelci in se občasno zmedejo, medtem ko stalno zatemnjeni otok ni lokacija, ki bi sama zase spodbujala raziskovanje. Marsikdo se bo osredotočil le na osrednje misije in ostalo vsebino spregledal. Glede na dopadljivo frpjsko nadgrajevanje herojevih sposobnosti v FC3 bi se nemara spodobilo, da bi hitrost premikanja, usmrtitve z granato, stabilnost pri rokovanju z neonskim lokom in ostale veščine razvijali selektivno, namesto da jih prejmemo v 'paketu', ko dosežemo novo izkušenjsko stopnjo. A kljub temu si igranje Blood Dragona, ki se svoje butavosti ne sramuje, marveč jo nosi kot odličje, dolgujemo. Zlasti če smo odraščali v najboljši dobi, ko je bil Biehn tak car, da bi pokavsal celo Samantho Fox in Mela Gibsona. Naenkrat.

Ob klišejskih dialogih in retro (ne)animiranih sekvencah v 2D-tehniki se moraš nasmehniti, četudi so avtorji v iskanju smešnosti mestoma šli predaleč.

Far Cry 3: Blood Dragon
založnik: Ubisoft
objavljeno: Joker 238
maj 2013

88
trdne strelske osnove iz FC3 4 obeše­njaš­ki junak, štorija in vse sploh
številne stranske in dobre glavne misije
referen­ce na osemdeseta leta
pretirano zatemnjena podoba
občasne čudnosti umetne pameti

 
 
sorodni članki