Revija Joker - The Last Door – Collector's Edition

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » The Last Door – Collector's Edition
The Last Door – Collector's Edition

Gerald

Epizodice te klasične pustolovščine smo zgrešili, zato napako popravljamo zdaj, ko je izšla kot štiridelna celota v kolektorski ediciji. Igra za skrajno pikslasto podobo nosi privlačno in dobro podajano pripoved za časa viktorijanske Anglije, ki deluje kot zmes Lovecrafta in Edgarja Poa. V glavni vlogi je Jeremiah Devitt, ki se po prejemu skrivnostnega pisma odpravi na obisk k prijatelju iz študentskih dni. Tam spozna, da je naredil samomor, s tem pa se začne odstirati njuna pozabljena preteklost. Loti se raziskovanja, a kamorkoli stopi, ga spremljajo smrt, bizarne vizije in vrane. Korak za korakom ga bolj vleče v svet okultnega.

Kljub arhaični podobi je razvijalcem uspelo ustvariti pristno lovecraftovsko vzdušje, ki se ga ne bi branil marsikak večji naslov.

V vsaki epizodi se fant znajde v drugem okolju, od mrakobnih zapuščenih vil do revne mestne četrti, po katerih napreduje linearno. Na poti srečuje redke ljudi, s katerimi izmenja besedo ali dobi namig. Ve­či­no­ma pa rešuje uganke. Te so večidel logične in rešljive na en način, tako da terjajo uporabo predmetov na pravih mestih in občasno kombiniranje reči v inventarju. Nekaj jih je kar posrečenih, ko mora Jeremiah denimo paziti, da ga ne sliši slepi duhovnik, ali z glasbo iz škatlice ohrabri obupano nuno.
Špil ni pretirano zahteven, je pa treba kdaj prečesati območja in predmete, saj v morju kvadratkov mimogrede kaj spregledaš. Namenoma uporabljeno grafično omejenost so izvajalci dobro izkoristili. Česar niso mogli pričarati vizualno, pa so nadomestili s srhljivo zvočno podlago. Ob minimalističnem izgledu pride ta še toliko bolj do izraza. Igra se pohvali z odličnim soundtrackom, ki pikslom z melanholičnimi vižami na violini in klavirju vdihne dodaten čar. Dogajanje je spretno tempirano in zna presenetiti s pretresljivimi trenutki, ob katerih sem nekajkrat krepko cviknil.

Sogovornikov, kot je tale obupana nuna, v igri spoznaš malo, pa še ti so redkobesedni. Večji je poudarek na reše­vanju ugank in kombiniranju predmetov.

Morda se bodo Zadnja vrata s slabimi petimi urami igranja komu zdela prekratka. Vendar gre za še en dokaz, da je manj lahko več, in za starošolske pustolovce ter ljubitelje skrivnostnih avantur je popotovanje priporočljivo. Vse štiri epizode lahko sicer brezplačno potegneš z Thelastdoor.com. To načeloma zadostuje, saj so igralno enake. Ima pa nakupna inačica nekoliko nadgrajeno grafiko, kristalnejši zvok in nekaj dodatnih koscev, ki se ukvarjajo z ozadjem zgodbe. Ker se avtorji financirajo izključno iz denarja, pri­dobljenega od strank, je nakup zagotovilo za nadaljnje ustvarjanje. Če jim uspe priti dovolj daleč, bomo slednjič le izvedeli, kaj se skriva za poslednjimi durmi, kajti fabula ni zaključena.

Tvoj inventar ni nikoli prepoln in večino najdenega uporabiš sproti. Vsekakor pa je lov na piksle dobesednega pomena, saj mimogrede kaj zgrešiš.

The Last Door – Collector's Edition
založnik: The Game Kitchen
objavljeno: Joker 251
junij 2014