Lili je punčara, ki se uči za botaničarko. Ker hoče imeti najboljšo seminarsko v razredu, prijadra na fantazijski, bujno poraščeni otok Geos. Toda hecna akcijska pustolovščina kmalu dobi višji cilj. Simpatični preklasti prebivalci namreč hlapčevsko garajo za tiranske duhove s pokvarjenim županom na čelu. Lili jim bo seveda pomagala.
Ko se v tretji osebi prvikrat sprehodiš po risankasti obali, kjer valovi božajo pesek in se palme zibajo v vetru, igrica deluje obetavno. Kljub lahkotnosti te svet povleče in uzreš mnogo referenc na igre, kot sta Mario in Final Fantasy. Poleg avanturističnega tekanja sem ter tja in čvekanja je v ospredju boj z duhovi. Udejanjen je v obliki preproste ločene miniigre, v kateri je cilj pazljivo populiti rože s hrbta zlodeja. Ideja je še kar posrečena, a izvedba peša in prične hitro dolgočasiti. Zlasti ko ugotoviš, da je okoli dotične mehanike zgrajen cel špil.
Ne pomaga, da te v svojih petih uricah Lili redno spomni, da izvira na tablicah. Naj gre za klikanje po posodah, puljenje cvetja, pretikanje stikal ali lovljenje duhcev – sleherno dejanje spremlja občutek, da je mišljeno za vlečenje s prsti po dotikabilnem zaslonu. Avtorji so imeli dve leti, da bi prevetrili nadzor in vsebino, a ju niso. Kak skakalni odsek bi dogajanje hudo popestril, toda iskal ga boš zaman. Dekle namreč ne zna skakati.

Boj sestoji iz klikanja po rožah, kjer paziš, da se ne zbodeš oziroma da se čimprej odkrižaš bomb. Če si prepočasen, ti zmanjka oprijema in cepneš na tla.

Si pa lahkotno frpjsko višaš tri statistike, ki pomagajo pri šprintanju, ali v štacuni kupuješ predmete, ki te pohitrijo ali režejo trnje. Tam tudi prodajaš rožice in si omisliš opravo drugačne barve, ker je Lili nečimrna. A tako glavne kot stranske naloge so rutinske in igranje se začne hitro ponavljati. Čisto vse opraviš tako, da sistematično prečešeš celotno farbovito območje od skupno petih, naženeš peščico zlobnežev, nabereš predmete, odpreš skrinje in poiščeš kakšnega izgub­ljenega lesenkota. Hvaljenje z nelinearnostjo v primerjavi z inačico za ipad je zato votlo. Še najbolj vle­četa zbiranje mask in lep svet. Žal pri slednjem razo­čara, da kljub začetnemu vtisu prostranosti vselej tekaš po ozkih potkah med vidnimi in nevidnimi zidovi.
Lili bi lahko bila načeloma v redu za mlajše, ki jim angleščina ni tuja ali imajo koga, ki bi jim pomagal. Vendar leno predelano avanturico Steam ceni na konkretnega dvajsetaka, kar je odločno preveč. Kljub slabši grafiki in odsotnosti bonbončkov jo je bolje izkusiti na ipadu, kjer jo dobiš za par kovačev in se igra gladkeje.

Tale malce nenavadna tretjeosebna akcijska avanturica z zunanjostjo nedvomno pritegne pozornost. Škoda, da pod bliščem tiči plitka predelava s tablic.