Revija Joker - Wargame: Red Dragon

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Wargame: Red Dragon
Wargame: Red Dragon

Aggressor obožuje zvok avtomatskih protiraketnih topov ob sončnem vzhodu.

Moderni pomorski spopadi so sterilni. Sovražniki se zrejo na desetine kilometrov daleč skozi lise na radarskih zaslonih. V soju rdečih luči pade povelje in od velike packe se loči več manjših, ki odpotujejo tarči naproti. Nekaj jih na poti izgine, druge najdejo cilj. In lisa izgine z zaslona.
Na prvi pogled taka šahovska igra ne sodi v bobnečo računalniško realnočasovno strategijo s tanki in letali. Razen če gre za Wargame, niz hladnovojnih strategij francoskega Eugen Systems, ki je z njimi pokazal, da lahko v RTS zbašeš natovske simbole, stabilizacijo topa in podoben vojaški šmorn, pa vseeno odneseš celo kožo. Red Dragon je tretji naslov v seriji in preizkušenemu pristopu obstoječih, European Escalationa in Airland Battla, doda poševnookce ter ladje.

Red Dragon je tretja v seriji Wargamov, realnočasovk s fantazijskimi spopadi iz hladne vojne. Njena posebnost so navdušujoči ladijski boji med raketnimi čolni in rušilci, razočara pa količina barkač.

Malo po Titeju
Pri Wargamu hitro začutiš, da bi bil pravi poligon za raketne križarke. Od nog do glave ga preveva visokotehnološki vojaški stil, ko ob prasketanju radijskih zvez pred teboj oživi realnočasovno bojišče na več ravneh. Od najnižje s posameznimi vodi vojakov do odmaknjene, kjer se po zemljevidu sprehajajo le še skupinice znakcev. Kamero je namreč moč odmikati vse dotlej, ko je pred teboj vsa taktična karta. Podobno kot v Supreme Commanderju, le da tu v napad pošiljaš zgodovinske vojaške enote in ne robotov.
Serija obdeluje domišljijske primere pogrevanja hladne vojne, ko se Nato in Varšavski pakt zares stepeta v konvencionalnem, nejedrskem spopadu. To pomeni čas v okolici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Štirje eno­ig­ralski scenariji v Red Dragonu se konkretno odvijajo med letoma 1979 in 1987, čeprav najdeš tudi novejše vojaške sisteme. Zaradi tega lahko v skirmishu ali večigralstvu ponazoriš kak modernejši spopad.

Četudi je moč soldate, protiletalske topove in helikopterje gledati prav od blizu, v boju zvečine uporabljaš oddaljeni pogled, ker ta zaobjame dovolj dogajanja. Bolje, da nisi alergičen na ikone.

Moj kupček fenta tvojega
Prvi kraj, kamor pojdeš, je orožarna, kjer so na ogled dani vsi kosi orožja sedemnajstih držav - več kot 1600 jih je. Dvanajstim narodom iz AirLand Battla se je pridružila še peterica dežel z Daljnega vzhoda: Kitajska in Severna Koreja na strani komunistov ter Japonska, Južna Koreja in Avstralija z Novo Zelandijo na strani zveze NATO.
Mahnjencem na vojaško tehnologijo se ob pogledu na spisek orosijo oči, saj se lahko igračkajo z maljutkami, gepardi, apači in podobnimi modernimi nosilci gorja na kopnem, v zraku ter vodi. S tega zajetnega seznama moraš pred začetkom igranja napraviti zalogo sil, ki jih boš nato klical na bojišče. Pri tem moreš bodisi odbirati zelo na široko, iz vseh natovskih ali vseh varšavskih sil, bodisi se v zameno za bonuse omejiti na denimo Eurocorp (zahodnonemške in francoske sile), kar ti prinese prototipna orožja. Sestavljanje takega 'kupčka kart' je igra v malem in včasih je bitka odločena že z razporeditvijo, ki jo poneseš v boj. Zato velja biti preudaren, kar ni mačji kašelj. Ko z mišjo klikneš recimo na tank leopard, padeš preč, saj se ti odpre razpredelnica s statistikami o kvaliteti optike, oklepa na posamezni stranici in še kup podrobnosti.

Takole je videti strateška potezna karta v kampanjah. Provinc ni mnogo in skupke kmalu obdelaš. Žal se jih ne da igrati sodelovalno kot v predhodnici. Zastonj naj bi kmalu dospel še en.

Kmetje, lovci in tanki
Wargame ni simulacija, a je za razred bolj zapleten od denimo Starcrafta 2. Soldatje v boju trošijo strelivo in če nočeš, da ostanejo s pipcem nasproti raketni artileriji, jim ga moraš obnavljati s tovornjaki. Ti se radi zagozdijo v blatu, če morajo na poti do cilja zaviti s ceste. Abramsi in druščina znajo fasati kritično poškodbo v balistični računalnik in nekaj časa ne morejo streljati. Prav vsem enotam boj načenja moralo, tako da zmrznejo, ko suhoji in tornadi po njih mečejo napalm. Vse te finese terjajo dobršno mero privajanja.
Po drugi strani se ti ni treba ukvarjati z ekonomijo, saj ni gradnje baze in je vse osredotočeno na boj. Okrepitve prispejo na bojišče skozi koridorje s sosednjih ozemelj. Surovina za priklic so točke, ki pritekajo ob nadzoru strateških sektorjev na karti, podobno kot v Company of Heroes ali World in Conflict. Za zmago se je torej treba širiti in ne zapečkarsko tičati v kotu ozemlja, kar zagotovi dinamično borbo.
Njena najmočnejša značilnost je brutalna dokončnost slehernega ukaza. Boji se odvijajo z visoko hitrostjo in napačno postavljene enote hitro pobere v ognju termobaričnih raket in kasetnih bomb. Pozabi na starcraftovsko poplesovanje z marinci. Ko zamočiš, lahko večinoma le še krpaš luknjo v frontni liniji. Igra uporablja robusten sistem kamen-škarje-papir, zato je izid spopada v nekem sektorju nemalokrat odločen že pred prvim strelom - s sestavo sil, ki vstopijo v bitko. Wargamu tako uspe v realnočasovni žanr prenesti vsaj delček šahovske igre mačke z mišjo, ki v resnici poteka v generalštabih. To poskrbi za svojevrstno napetost, precej močnejšo, kot je recimo priča­ko­vanje, kaj ti bo nasprotnik poslal naproti v Command & Conquerju.

Eksplozivne harpune
Drugi Wargamov privlak je odlično vzdušje, ki ga pričara s topniškimi salvami in drdranjem avtomatskih topov. Ko začno po tvojih oklepnikih od nikoder le­teti granate, gre zares. Alarmi tulijo, poveljniki tankov kričijo, oklep rezko ječi pod zadetki. Zaslišiš *švisss* raket in zagledaš zaš­čit­ni znak hladnovojnih spopadov - bele vlečke za proti­ok­lepnimi raketami. Te v Red Dragonu močno dvignejo utrip, kakor so ga v prejšnjih dveh delih.
Ravno po tem se najbolj odlikuje novost v zadnjem naslovu, vojne barkače. Ko čreva zletijo na plot, se impozantne ladje spremenijo v živahne panje, iz katerih leti vse mogoče, od raket do snopov obrambnega ognja. Hitrostrelni topiči za bližinsko sestrelitev protiladijskih raket rohnijo, da moraš stišati zvočnike. Nebo pa belijo sledi radarskih vab, ki hočejo odvrniti projektile od mehkih ladijskih bokov. Ob teh prizorih si zaželiš, da bi bilo tovrstnih iger več.
No, dokler se plovila ne zagozdijo eno ob drugo. Eugen se že pri nadzoru kopnih sil v prejšnjih delih ni odrezal brezhibno, pri ladjah ga je pa kratkomalo pokronal. Nad obnašanjem behemotov, ki nosijo po štiri in več različnih oborožitvenih sistemov, imaš premalo kontrole, da bi počeli tisto, kar hočeš. Ko jih imaš peščico na kombiniranem kopnem bojišču, kjer podpirajo tanke, še gre. Če zakurblaš povsem pomorsko karto, pa takoj pride do križev in težav. Razo­ča­ran sem tudi nad bero tipov barkač. Na kopnem in v zraku je količina bojnih strojev navdušujoča, dočim je ladij na posamezni blok le dober ducat. Mnogo slovitih modelov manjka in na letalonosilke pozabi. Tod Red Dragon daje vtis nedokončanosti.

Oklepniki sicer imajo neke sorte zalogo zdravja, ki jo vidiš spodaj. A v navzkrižnem ognju jih pospravi že nekaj zadetkov. Da se posadke podelajo v hlače, zadostuje dobro merjena topniška salva.

Prednostno za linijo
Tečno pomorsko ukazovanje je neposredna posledica Eugenovega načrtnega zapostavljanja pomembnega vidika igre: mikroupravljanja. V želji po 'šahovs­ki igri' so obrnili hrbet natančnemu nadzoru malih gruč vojaštva, čeprav je v igri pomembno tudi to. Primer: oklepniki imajo spredaj in na boku različno debelino oklepa, vendar ne moreš ročno odrediti, kam naj usmerijo najtršo plat, že od European Escalationa ne. Tam sem jim še pogledal skozi prste, tokrat ne bom.
Empirični dokaz za mojo trditev je pogled na linijo, kjer so igralci s hitrimi prsti in odličnim mikrouprav­ljanjem v prednosti. Nenavadno, da avtorji ignorirajo to dejstvo, ko pa je Wargame bolj večigralska kot puščavniška serija. Red Dragon ima ob izidu kar 34 več­igralskih kart za do deset proti desetim igralcem, v nalinijsko platformo pa si pravzaprav nenehno vpisan. (Brez skrbi, kampanjo se da igrati odklopljen.) Partije najdeš kar z brskalnikom, saj je samodejni iskalnik omejen na modus dva na dva in ga malokdo uporablja. Toda Wargame ima srdito privrženo skupnost, zato igralcev vsaj na srednje velikih kartah nikoli ne manjka. Pomeriš se lahko s komerkoli, tudi kot Sovjet s Sovjetom. Pokarati pa moram omrežno hrbtenico, ki je preveč občutljiva na to, ali ima eden od igralcev slabo linijo, saj tak zavira vse ostale. Uravnoteženost ga še biksa, a Eugen so doslej znali hitro izdajati popravke.

Wargame sleherno leto
Vedi, da boš od Red Dragona največ odnesel, če rad premaguješ žive ljudi. V nasprotnem primeru ti ostanejo dober skirmish in četverica kampanj z domišljijskimi scenariji. Taka sta kitajski napad na Hong Kong, ki ga Britanci nočejo prepustiti, in nova korejska vojna. Scenariji imajo potezno osnovo v obliki Riska - zemljevid je razdeljen na province, po katerih razpostavljaš bojne skupine. Ko se sre­ča­ta sovražni, špil zažene realnočasovno bitko s silami, ki odražajo stanje na strateški karti. 
Način je hudo preprost in vsebuje le poveljevanje soldateski, nobenih političnih ali ekonomskih trikov. To je manj od načina v AirLand Battlu, kjer si lahko uporabljal strateške prijeme, na primer pomorske blokade. Vse štiri karte so manjše kot prej in ko jih daš v nekaj dneh skozi, ni dosti težnje po ponovnem preigravanju. Tudi zato, ker računalo ni kdovekako brihtno in na potezni karti ne doseže morilske agresivnosti iz skirmisha.
Red Dragon je zato najprimernejši za tiste, ki se z Wargamom srečujejo prvič. Takim je nakup priporočen, veterani pa so pred hudo dilemo. Po eni plati je AirLand Battle bolj izpopolnjen naslov z boljšo potezno kampanjo. A po drugi igralci na liniji trumoma drvijo na trojko, ker bo ALB slejkoprej ostal brez posodobitev. Namesto da izdajajo DLCje, pri Eugenu vsako leto splovijo kar nov naslov za polno ceno z ravno toliko nove vsebine, da imajo fajn izgovor. Zvito, zvito - častno pa toliko, kot pošiljanje raket na radarsko liso za obzorje.

V orožarni bi prebil dneve. Avtorji so vdelali tudi veliko posovjetske mašinerije, kot je tank leopard 2A5 na sliki. Toda spisek je v tem pogledu luknjav. Havbico Pzh 2000 boš denimo iskal zaman.

Wargame: Red Dragon
založnik: Eugen / Focus
objavljeno: Joker 251
junij 2014

76
vrhunsko vzdušje
še vedno ša­hovska igra
nor arzenal na kopnem in v zraku
videz ladij
obnašanje in majhna količina ladij
nadzor nasploh
slabše kampanje kot prej