Revija Joker - Enter the Gungeon

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Enter the Gungeon
Enter the Gungeon

Sneti za prvi maj strese smodnik na kres. Po eksploziji se zbudi v temnici, kjer mu družbo delajo jeznoriti kapselni.

Temnica strelica vabi v nažigaška nedrja! Tam boš v pogledu od zgoraj naletel na sto trideset različnih orožij, od lanserja skuš prek robotske desnice (levico je privatiziral Luka Mesec, ki ga žal ne moreš ustreliti) do izstreljevalnika kuge in pokalice v obliki poštnega nabiralnika, ki kanalje nadleguje s pismi, dostavljenimi v sredino čela. S takimi domislicami boš po ločenih sobah, od koder ni izhoda, dokler ne uničiš slehernega capina, eliminiral krdelo običajnih sovražnikov in dosti mini- ter pravenjskih šefov. Vse to v objemu butajoče muzike in čudovite pikselne grafike, ki riše velike, bleščeče, niti ne prehitre, a smrtonosne izstrelke.
Vendar pazi, Temnica strelica ni za vsakogar! Tako je težka in nepopustljiva, da bo prež­ve­či­la in izpljunila slehernika, ki se ji ni pripravljen orenk posvetiti ter ni že po naravi nagnjen k mojstrovanju trzalnega igranja. Magnum-Bog obvaruj, da bi vsled židanosti in risankavosti pomislil, da to ni hardcore naslov za hardcore publiko! O tej življenjski napaki bo pričala smodeča se luknja v srcu, ki bo pomenila zaman potrošenih 15 evrov v digitalni distribuciji, kajti nastavitev težavnosti ni. Ena sama je: darksoulovska.

Na zgornji sliki mnoge pasti, na spodnji prepadi, v katere lahko med streljanjem zgr­miš, in pod njo zavesa iz krogel, ki se jim je treba filigransko ogibati – to je Gungeon.

Šus v glavo
Gungeon spomni na Nuclear Throne in Binding of Isaac, ki sta izdelana na podobni 'roguelike' strukturi. To pomeni, da te vsaka smrt pošlje na začetek, nakar se sveže stopnje sestavijo naključno. Da ne bi bilo vse skupaj slučajno prelahko, te pričakajo pasti, od prepadov do osti in kotalečih se kamnov, ne nabiraš izkušenj za krepitev lika in ne odkleneš ničesar, kar bi lahko spočetka privzeto vzel s sabo. Redka pomoč so občasne krajšnice v globlje nivoje obsežne temnice, a so dvorezen meč, saj lahko v zafrknjene pogoje uletiš z začetno oborožitvijo. Ta se razlikuje glede na izbrani lik – to so marinec, obsojenec, lovec in pilot. Sleherni ima pluse in minuse: marinec je oklepljen in hitreje polni krepelo, pilot ceneje nakupuje, lovec s sabo vlači psa, ki išče zakopane stvari. 
V vsakem primeru je prva pokalica z neskončno municije osnovna in domala nujno je, da v zmerom znova naključno ustvarjenem blodnjaku čumnat poiščejo vsaj eno dodatno. Najdejo jih v skrinjah, za katere potrebujejo ključe, ali jih kupijo pri prodajalcih, ki tržijo tudi še kaj drugega – dodatno energijo, slepe naboje, s katerimi uničiš prihajajoči naval izstrelkov, škatle s strelivom in slično. Več sovražnikov kot fentaš, več sredstev dobiš, a hkrati tvegaš smrt oziroma poškodbe, ki jih šef brž spremeni v prvo. Glavarja lahko obiščeš, kakor hitro odkriješ razpoznavno preddverje njegovega brloga, vendar to ni priporočljivo, saj slaba opremljenost poveča šanse za crkot. Tedaj je treba biti še tolikanj preciznejši in obvladati ključni gib, premet naprej, v katerem si sprva neranljiv in na koncu ne. Kar pomeni, da se izogneš eni krogli, a pristaneš naravnost v drugi. Ffff …

Pinjav pinjav pinjav
Omemba Dark Souls ni iz trte izvita. Tudi v Gungeonu moraš trgovce najprej srečati in tudi tu je treba biti stoodstotno osredotočen v vsakem obračunu, sicer ti trda prede. V ječi čaka na ducate smodnikasto-organsko-peklenščkastih sovražni(č)kov, ki te napadajo strelsko in telesno, od oživljenih, povečanih metkov prek coprnikov do sluzavcev, skeletov, gob in tet s koso. Res je, da so povečini izvedenke nekaj temeljnih oblik, tako da jih celokupno ni pretirano veliko vrst. So pa domišljijsko simpatični in srednjeveško fantazijskost mešajo z zgodnjo dobo smodnika in visokotehnološko futuro. Sleherni dobro udari oziroma sproži, naj gre za hodeče granate s širokim radijem eksplozije ali čarodeje, ki proti tebi pošiljajo zavesice velikih svetlečih krogel. Te pri solidnih županih – rešetalni anakondi, nabojnih dvojčkih, razpiš­tol­jeni ptičurini – postanejo prave zavese. Tu se Gungeon najbolj spogleda z bullet hellom, japonskimi vesoljskimi šuterji, kjer ubijanje velja ravno toliko kot ogibanje pravim lučkastim ploham. Če ne obvladaš obojega, si mrtev.

Dosti čarobnosti torej skriva igra, vznemirljivih bojev, domiš­ljij­s­kih sovražnikov in skrivnosti, kot so stranski šefi, nevidni zidovi ter oltarji. Vendar zna biti zoprna in nepopolna. Naključna ječa je dostikrat utrudljivo razvlečena, napolnjena s ponavljajočimi se obračuni in manj navdihnjena kot pri Isaacu ter zlatem standardu 'random seedov', Spelunkyju. Nasploh je neusmiljenost pretirana, z mnogo ostrimi vmesnimi poskoki, in neusklajena z zunanjostjo. Ne pomaga niti lokalno sodelovanje, kjer se raztur najmanj podvoji. Marsikateri skozitek opraviš brez pametnega krepelca, nakar šef pomete tla s tabo, ker ne sodiš med odstotek mofotov z refleksi munga. No, za take je pa Gungeon kot nalašč. 

Enter the Gungeon
založnik: Dodge Roll / Devolver Digital
objavljeno: Joker 274
maj 2016

72
domiseln združek klasičnega in bullet-hell streljanja
krasna pikslavost
ve­li­častna, ko se vse poklopi
po nepotrebnem ne­us­miljena
dosti praznih skozi­te­kov