Revija Joker - Battleborn

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Battleborn
Battleborn

Aggressor deli psihotične štose, da vsi malopridneži pomrejo od smeha.

"Presneto, pa ravno sem bral zanimiv članek v Sobotni prilogi," se je namrdnil pajkovski robotski polšef številka 277. Iz bližnjega vhoda se je namreč usula toča svinčenih, ognjenih in še kakšnih drugih krogel ter začela ropotati po njegovem oklepu. "Ne velja, nisem še ogrel sklepov, jutri me bodo bolele vezi!" je zarentačil in skušal napadalce odgnati z nekaj salvami raket.
"Kaj me briga, zaklala te bom in ti izkopala vseh osem oči!" je v jurišu kričala mala vijolična čarovnica med metanjem zelo bolečih urokov.
"Auu, ne v ledvica," je potarnal polšef številka 277 in skušal z nogo potacati malo zmene. Pa ni šlo, ker mu je neki zagamani mečevalec z dobro merjenim zamahom urno presekal kable. Sledilo je še nekaj fuzijskih bomb in avtomat je šel na kup. "A sem za tole dajal na stran pokojninsko zavarovanje??" je zavzdihnil in napravil konec.
"Pfft, umazani casual," je zakrulil eden od napadalcev in že so oddirjali dalje.
Komur je bil v Borderlands najbolj všeč skupinski pomor vsega premikajočega, postavljen pred risankasto kuliso nevrotičnega črnega humorja, ta bo Battleborna skrajno vesel. Bizarne komentarje podobnega tipa v tem špilu namreč stresajo vsi, od petindvajsetih igralnih likov do šefovskih nasprotnikov in celo manjši negativci. Grupno destrukcijo deliš iz enake prvoosebne perspektive in iz možnega rešetanja v četvero se je premaknila celo do peterice živih ali ponekod računalniških kameradov. Manj bodo rajali tisti, ki so v kultni Gearboxovi seriji strelja­čin raje vlekli kljuko vsake omare in se ovešali z oranžnimi puškami, kajti tega je v BB dosti manj. Tole namreč ni strelska frpjka, temveč nalinijski hero shooter, kot jih popisujem v sosednjih analih. Naredi pa glede na Overwatch nekaj korakov dlje v smer aren oziroma klonov Dote.

Battleborn je herojska streljanka z neizbrisnimi sledovi serije Borderlands, tako risankastovidezno kot vzdušno. Tule te denimo ogovarja eden od negativcev, ti obljublja kruto smrt in nadte spušča zverjad, ki naj bi te kruto usmrtila. Ali mu uspe?? Namig: NE.

Konec svetov
Battleborn združi petindvajset pisanih in na moč hecnih junakov, med katerimi so psihotični pingvin v mechu Toby, robotski butler Marquis in hodeča skala Kelvin, ki je v resnici kolonija kamnitih mikroorganizmov. Čudež je, da se tale bitjeca sploh lahko razumejo med seboj - to je, ko se nočejo pobiti, ker prihajajo iz množice različnih civilizacij. Na kup jih je nagnetla zla igra usode, kajti vse zvezde v univerzumu so pričele ugašati. Vse razen ene - Solusa, zadnjega sonca. Ob njem se zberejo preživeli, da bi pri de­žur­nih negativcih Varelsijih protestirali, ker z uga­ša­njem zvezd res nikamor ne pridemo, no. Kaj se pa grejo?? Edini, ki se z Varelsiji poveže, je osovraženi Jenneritski imperij, ki s tem dobi primerno vlogo sekundarnih pridaničev. Kar je fajn, ker imaš tako za pretepst več šefov, kar je med drugim poanta igre.

Takšna pripoved je avtorjem omogočila, da so v enem svetu združili desetine različnih okolij, od fantazijskih, iz katerih prihajata lokostrelka Thorn in škrat Boldur, prek znanstvenofantastičnih, ki dajo krilatega ptičjega soldata Benedicta, do zgolj fantastičnih, od koder je inteligentni goban Miko. Junaki imajo zato jako raz­lične repertoarje ubojnih prijemov. Začenši z osnovnim orožjem, ki obsega vse mogoče, od sekire in mečev do bazuke in miniguna. Že tu je rokovanje s posameznimi liki zelo samosvoje, saj nekateri terjajo natančno merjenje skozi križec, s katerim skušaš doseči headshote ... drugi uničenje pošiljajo rafalno v vse smeri ... tretji pa sekajo na kose, kar pride blizu. Sledijo še tri aktivne sprožane sposobnosti, ki bodisi pomor potencirajo bodisi imajo vlogo orodij za obvladovanje bojišča, na primer za reševanje iz kočljivih situacij, da ne izgubiš čisto vseh črev. Specialec Oscar Mike se lahko hipoma napravi nevidnega in jo podurha. Ja, res mu je ime Oscar Mike in zelo rad stresa vojaške fraze. Battleborn se jemlje resno natanko toliko kot Bordelands, torej ne prav dosti.
Ena od veščin je podobno kot v Overwatchu ultimativna - supermočna, na dolgi urici ponovne rabe. V BB je ni treba napajati, a jo odkleneš šele na peti stopnji lika, kajti špil pozna levelanje v okviru posameznega spopada, tako kot arenski naslovi. Z vsako izkušenjsko stopnjo od desetih lahko spodobnosti ojačaš v drevesu bonusov, kjer imaš na voljo dve ali tri izključujoče se možnosti. Z izbiro se moraš karseda prilagoditi trenutni situaciji, kajti junaka se menjati ne da in moraš preživeti (ali klavrno umreti) s tistim, ki si ga izbral pred začetkom.

Špil odlično spoji potrebo po spretnem sukanju pištol in hkrati premišljenem proženju coprnij. Kot v arenah imajo slednje kopico podrobnosti in možnih inačic, ki se jih moraš dobro napiflati ob branju vodičev.

Ne bodi sramežljiv
Še v nečem se Battleborn razlikuje od Blizzardove igre: premore pripovedni modus, kjer računalniške negativce brcaš v piščali. Kampanja skupaj z uvajalnim prologom obsega devet misij, ki trajajo po okrog slabo uro, če si maher, lahko pa tudi več, ker so kasnejše kar zaguljene. Falotje se usuvajo množično kot v najboljših stopnjah Borderlandsa in jih včasih kar noče biti konec, zato je dobro, da si vešč pihalnikov. Skozi štorijo se je moč prebiti samotarsko, toda kot v BL velja, da je igranje z živimi soborci občutno bolj uživaško. Ne le zaradi družbe, marveč kombiniranja kletev in bomb. Težav­nost se glede na številčnost moštva prilagaja, v nasprotju s strelsko frpjko pa velja, da je izziv večji, manj kot je igralcev. Dogajanje obiluje z dialogi likov, obvezno tudi malopridnežev, ki se ti ponavadi rogajo kot Handsome Jack. Razen če jih zmotiš ravno na stranišču. Takrat so tečni.
Zgodbovni del je polovica trenutne igre, saj hero shooterja ni brez večigralskih razpaljotk na nož. Ali meč. Prvi od treh tovrstnih načinov izvira iz streljank in je klasično zasedanje pozicij. Drugi je pak pobran iz aren, saj se peterica junakov bori ob boku silicijske vojske, ki si mora skozi sovražno armado in ekipo šampionov utreti pot do nasprotne baze ter tam uničiti šefovskega robota. Na srečo karte niso skopirane iz Dote in je šel Gearbox tu svojo pot, zato ne srečaš tristeznega ozemlja s po tremi stolpiči na vsaki potki, marveč gre za bolj razgibana prizorišča. Tretji način igre je nekje vmes med omenjenima, saj moraš prijateljski vojski droidov pomagati, da pride do sredine karte in se tam vrže v uniče­val­nik. Ekipa, ki samoumori več lastnih avtomatov, zmaga. Roboti imajo res zanimive življenjske cilje.

Kot vidiš, si Battleborn in Overwatch nista tako zelo podobna. Pri slednjem lahko med bitko menjaš junake, a jih hkrati ne levelaš in z njimi ne moreš v pripoved. Delita si predvsem občutek pri rokovanju z liki in bliskanje v grupnem spopadanju, saj stripovske coprnije in topovske granate letijo vsepovprek. Kako globoka sta v resnici ig­ralna mehanizma, bomo lahko sodili šele čez mesece. A v tem trenutku je pri Overwatchu opaziti večjo zglajenost in sozvočje herojskih veščin. Obe črpata iz arenskih izročil, zato stalno padajo kombinacije omrtvičenja in bežal­nih manevrov, na drugi strani pa brutalne eksplozije, ki pokoljejo ekipo v enem zamahu. Toda pri Battlebornu so videti kanec bolj generične kot pri viharniški igri.

Moja vojska dronov množično izginja v rezalniku, naloga opravljena! Battlebornov humor je zaznavno bolj prostaški, črn in na prvo žogo od Overwatchevega. Coprnica Orendi je denimo še potencirano nora verzija Tiny Tine iz Borderlands 2.

Vijolične bazuke
Pri Gearboxu niso mogli iz svoje kože in so v igri pustili nekaj plena za obsesivne zbiratelje. Poleg izkušenj namreč heroji množijo še cvenk dveh sort. S kristali najprej gradijo obrambne stolpiče in napadalne droide, kjer posamezne karte to omo­gočajo. Hkrati pa jih je moč potrošiti za aktiva­cijo treh specialnih setov opreme, ki jih odbereš pred igro. Ti ne spremenijo videza lika, marveč imajo zgolj vlogo bonusov - denimo povečan nabojnik ali sprožitev kakšnega fletnega učinka. Druga vrsta novcev, ki pada iz skrinj, pošastkov in včasih z jasnega neba, pa je način, kako do omenje­nih kosov opreme prideš, saj jih je treba odkleniti zunaj misij. Nasploh je kljub dejstvu, da za špil pljuneš polno ceno, sprva ogromno vsebine pod ključem, od junakov do predmetov. A glede tega se ni treba usajati, saj prijem rabi zlasti postopnemu spoznavanju igre, da ne primeš v prvi minuti za spretnostno najtežjega soldata in promptno izgubiš glave na liniji. No, vedi, da te čaka kar nekaj izpolnjevanja zaguljenih izzivov, preden boš spisek v celoti odprl. Osebno mi je tak način čisto v redu, ker pred tebe postavi stvarne cilje. Novcev se namreč ne da kupiti s pravimi evri, in tako je prav.

Avtorji bodo v prihodnjih mesecih zastonj dodali pet šampionov in še nekaj nujnih kart. Kasneje bodo sledili DLCji po pet evrov. Gearbox se torej zaveda, da je hero shooter treba negovati. Čaka jih resno delo, saj nekaj važnih elementov Battleborna šepa. Uravnoteženost junakov je luknjasta, saj skoraj ne najdeš ekipe brez Ambre in Galileje, in nasproti stoji Overwatch z Blizzardovo fanatično zavezanostjo balansiranju v prednosti. Toda še nevarnejši zna biti šibak samodejni iskalnik soigralcev, ki je osnovni način za oblikovanje druščin. Dostikrat te napačno spari s spretnostno neprimerljivimi igralci. Kako resno se bo Gearbox lotil teh hib, je glavno vprašanje, od katerega je odvisna prihodnost tega nadvse simpatičnega naslova. Bom videl, medtem ko bom še naprej motil pajkaste robote med branjem cajtengov.

V večigralskih modusih lahko igraš z boti v lastnem moštvu, kar pa odsvetujem, ker se kot ekipa nikdar ne znajo dobro uskladiti. Dobri so predvsem za preizkus kletev in trening mikastenja ena na ena.

Battleborn
založnik: Gearbox / 2K Games
objavljeno: Joker 274
maj 2016

odpuljeno vzdušje
uživaški boj
lepa podoba
zaguljena kampanja
težave z ravnotežjem in matchmakerjem
malo kart in načinov igre