Revija Joker - Overwatch

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Overwatch
Overwatch

Aggressor z eno roko napravi headshot iz obrata in z drugo prikliče snežni vihar. Ta-daaaa!

"U-LALA, pazite to!?" zatuli komentator, ko čokata Rusinja v oklepu zaluča gravitacijsko bombo v sredo sovražnih borcev, da posrka bližnji prostor vase in zbere vse nepridiprave kot kisik v eni točki. V tistem hipu izza vogala pridrvi suhljato ženšče v rumenem, se zahihita in v skupino prisilno objetih borcev zadega tempirano granato. Paralizirani, zdruznjeni nesrečniki lahko samo zrejo v utripajočo napravo in zmo­l­ijo tri očenaše – pardon, enega in pol, kajti nato že letijo po luftu na vse strani. Punčara se še enkrat zasmeji, se po bieberjevsko poafna in že je ni več.

Overwatch je prvi Blizzardov FPS, in to celo tekmovalne sorte, kjer je konkurenca neizprosna. Vendar izpade, kot bi bili Kalifornijci že stari strelski mački! Z mnogimi navdahnjenimi prijemi s to igro na noge postavljajo nov podžanr herojskih streljank, kjer vlada kombinacija dobrega merjenja in pogumno sprožanih veščin.

"A je bil to najhudejši l33t muv te partije? JA, JE!" se dere komentator, medtem ko se občinstvu tako pod odrom kot na streamu trga in v tekstovnih zgovarjalnikih letijo kappe z glav vsepovprek. Osramočena ekipa si skuša hitro polizati rane, kajti časa ni dosti, saj je nasprotnik z opisano akrobacijo svojo nevarno elektromagnetno bombo še za ulico približal kraju detonacije. Zdaj napreduje za trdnim energetskim ščitom ogromnega kovinskega viteza. Toda branilci imajo od­govor: njihova krilata junakinja se z raketnim skokom požene čez silaka in mu v ranljivi hrbet pošlje salvo raket. Hrust v paniki napravi napako in premakne ščit, kar je znak za frajerskega pištoljerosa. "Ura ni točno opoldne, ampak vsega človek ne more imeti," se priduša pod klobukom in hitreje kot Wyatt Earp s specialko revolveraško postreli vse nasprotnike. Sledi pozdrav s klobukom in že jezdi v sončni zahod.
"UAAA, ekipi sta očitno bolj izenačeni, kot smo priča­ko­vali," zadoni komentator. "Pojdimo v tem kratkem premoru do naše kolegice, ki meri utrip med občinst­vom." Kamera se premakne do postavnega blontnega ženščeta, ki se je pomešalo med navdušence. Ob sebi ima kanec začudenega možakarja. "Kako bi morale po vašem Krivonoge veverice z gonorejo odgovoriti na ta trik Nindž v pižamah??" Možakar izmenično bulji vanjo in nato v ekran ter odvrne: "Ej, meni ni pol klinca jasno, kaj se v igri dogaja, ampak se pa res fajn bliska!"

Reinhardtovega ščita se precej nagledaš, saj dostikrat utira pot ekipi, ki lahko skozenj strelja. Toda silak je hkrati edini heroj brez puške, saj namesto nje vihti ogromno raketno (!) kladivo.

Prvoosebna Dota ali ne?
Po preigrani beti Blizzardovega naslednjega velikega naslova, Overwatcha, človeku ostane močan vtis, da je tole Viharniški odgovor na duh sodobnega špilavskega časa. Zdi se, da so v nalinijsko igranje, ki mu vse bolj vladajo igre MOBA, pomočili lakmusov papir, ga natančno premotrili in prečiščeni izvleček zapakirali v lasten izdelek. Overwatch je hitra igra, kjer se pisane mavrice eksplozij, žarkovnih pljunkov in sličnega vrstijo tako urno kot v običaj­nem matchu League of Legends. Raznoliki stripovski junaki se izmenjujejo pri streljanju, preskakovanju zidov, pletenju specialk v navdušujoče kombinacije in izzivanju nasprotnika, ko se v srdit spopad zaplete dvoje šestčlanskih ekip. Samotarske kampanje tu ne boš našel in ker je igre brezveze kupovati le za pokanje botov, je spopadanje z živimi igralci obvezno. Streami že pred uradnim izidom bobnijo ob hudih kombotih in spletne delavnice na temo najboljše izrabe junakov ter kart vznikajo kot ob splovitvi Hearthstona in Dote 2. Skratka, utrip v skupnosti je na moč podoben tistemu v drugih modernih več­ig­ralskih naslovih.

Orožja nekaterih likov poznajo drugoten način sprožanja, ki ima običajno specialno namembnost. Luciova sonična pištola odriva sovrage v globeli, nindža Genji pa lahko šurikene meče v snopu.

Vendar Overwatch ni MOBA. V osnovi je prvoosebna streljanka, saj praviloma zreš skozi oči likov. Takisto ima večina oseb v roki tak ali drugačen pihalnik. Merjenje je zelo pomembno, saj samodejnega ciljanja običajno nimaš in špil pozna headshote. Predvsem pa so junaki s svojimi značilnostmi edina lastnost, ki si jo Overwatch deli z Doto 2, saj nima ostalih pritiklin žanra MOBA. Ni računalniško vodenih vojska in obrambnih stolpov, kot tudi ne izkušenjskih stopenj herojev ali zbiranja oklepov ter opreme sredi bitk. V Overwatchu se ekipe mlatijo v bolj klasičnih FPS-načinih, kot sta zavzemanje položajev in varovanje konvoja. Našteto se morda ne sliši izjemno, toda domiselni junaki so dovolj, da naslov ločijo od ostalih in začrtajo nov podžanr, o katerega izvoru lahko več prebereš v sosednjih analih. Blizzardu res ni moč očitati polovičarstva in snovanja repertoarja vojšča­kov se je lotil skrajno resno. Tu se vidi še en vidik zeitgeista: vzpon stripovskih junakov v zadnjih letih. Overwatcheva druščina so namreč neke sorte Blizzardovi Avengerji ali X-Men.

Torbjörn je eden redkih škratov v igrah, ki ne preklinja po škotsko, marveč je Skandinavec. Kot šef Overwatcheve delavnice gradi obrambne stolpiče in predeluje padle nasprotnike v oklep za soborce.

Robotom vile v vamp
Piše se nedoločeno leto v prihodnosti, tri desetletja po vojni ljudi z inteligentnimi roboti, znani po nazivu Omnic Crisis. Človeštvo bi tedaj skorajda storilo konec, če ne bi svetovne vlade vzpostavile enote superjunakov – Overwatcha. Največji geniji, bojevniki, kiborgi in mutanti so s skupnimi močmi robote natepli po zobnikih in jih poslali nazaj v delavnice. Oziroma v geta, kjer deprivilegirani žicajo za konzervo olja in dve bateriji. Toda skozi čas je sloves elitne druščine šampionov jenjal in naposled so jo po seriji škandalov zaradi korupcije razpustili. Še danes se šušlja, da je šlo za skrbno načrtovano zaroto, katere zli snovalec se mora šele razkriti ... No, štorijo je studio na igro v bistvu poveznil šele po dizajnu likov. Zato kaj dosti pripovednega ozadja na mizo ne dobiš in ga bodo dodajali pozneje. Zaštartali so kratke spletne stripe, dočim jeseni dospe risana knjižica First Strike, ki popisuje spopad pred tridesetimi leti.

Trik, ko na premičen avto postaviš mitralješki stolpič, je samo eden v nizu domislic, ki jih igra dopušča. Hecnosti spodbuja tudi lahkotni modus brawl, ki podobno onemu v Hearthu maliči pravila.

Ne udinjajo se vsi liki vzorcu krepelo-plus-tri-veščine. Punčara D.Va naokoli topota v velikem mechu, ki ga lahko načrtno razstreli, nakar se mora do prihoda novega skrivati s pištolico v rokah.

Vendarle širši univerzum že zdaj preveva vse pore Overwatcha. Rumenoritna tekačica Tracer na primer med igro spontano meče dovtipe opičjaku Winstonu, če je v istem moštvu – v zgodbi sta namreč neločljiva, saj je kosmati znanstvenik izumil napravo, ki punčaro sidra v realnost, sicer bi zaradi ponesrečenega poskusa nenehno poskakovala v času. Prizorišča, kot so londonske ulice ali sibirska tovarna, so posejana z ostanki spopadov z roboti ali najnovejših zarotniških izpadov skrivnostne negativne frakcije. Overwatch je svet mutantov iz skrivnih podzemnih laboratorijev in mojstrskih ašašinov. Lahko tudi v bratski inačici dveh sprtih nindž, kjer je eden, Genji, kiborg, ker ga je drugi, Hanzo, moral po navodilu klana ubiti. Ah, klasični stripovski zapleti. Tudi po zaslugi glasbe dobiš nezgrešljivi vtis Marvelovega sveta in zdaj zdaj pričakuješ, da bo izza vogala skočil Stotnik-s-ščitom.
Čeprav pripovedna plat igre še ni konkretno postavljena na noge in predvidoma nikoli ne bo premogla kakšnega zgodbenega modusa, vzdušje buhti. Iz vsa­ke animacije, iz slehernega govorjenega vzklika, iz splošne risane podobe, ki se odlično spaja z zasnovo. To je rezultat kipečega vodnjaka talentov, ki jih je kalifornijski studio skozi leta zbral v hiši. Podobno kot v topel objem Hearthstonovega zapečka se v igro rad vračaš, ker te pozdravi s hudomušno igrivostjo. Blizzard je skorajda spontano zgradil svet, ki ima že zdaj več patosa kot oni v League of Legends, čeprav si ga Riot že leta na vse kriplje prizadeva napraviti relevantnega. Ni slabo za Jeffa Kaplana, ki je načeloval razvoju – to je namreč taisti stric, ki je bil v World of Warcraftu zaslužen za najbolj duhamorne kveste s klanjem po tridesetih svinj, iz česar se je nato delal norca South Park.

Superinteligentna gorila Winston je plod genskega inženiringa, s katerim so znanstveniki opice skušali okrepiti za preizkuse v vesolju. Rad ima banane in kikirikijevo maslo, pa ko se mu strga, premlati vse po spisku.

X-zblojenci
Herojski spisek ob izidu šteje enaindvajset članov. Poleg omenjenih z njega prikorakajo prijateljski robotej Bastion, pa norec z bombami (in umetno nogo) Junkrat, korejska pilotka mecha D.Va, škratji inženir Torbjörn in hodeča smert Reaper. Slednji je odpadnik enote, zatorej so med liki sovražniki Overwatcha. To na samo igro nima vpliva, saj je moč junake v ekipe prinašati povsem svobodno, tudi po več enakih v isto! To je v nasprotju s posvečenim izročilom Dote, kjer izključujoča se izbira herojev predstavlja velik del strategije in napeto etapo še pred začetkom spopadov. V Overwatchu je moč junaka po vsaki smrti zamenjati, s čimer se strateška situacija nenehno spreminja. Če se neko moštvo odloči pripeljati več enakih likov, naj jih – ponavadi s tem itak pljuvajo v lastno skledo.
Veščine so namreč neverjetno dobro uravnotežene in zastavljene, tako da je raznolikost praviloma nagrajena. Heroji so glede na sposobnosti popredalčkani v štiri razrede: napadalne in obrambne like, tanke za vpijanje škode ter podporne čudake, kar pomeni predvsem zdravljenje. A znotraj klase so si lahko precej vsaksebi. Torbjörn in Widowmaker sta obrambneža, toda prvi gradi strojnične stolpiče, dočim je druga hladnokrvna ašašinka s snajperico. Že v streljalu, ki ga vsak junak drži v roki, so ogromne razlike. Hanzov lok za dobro rokovanje terja presneto veliko vaje, dočim Winstonov električni top samo približno usmeriš in stiskaš petelina, ker strele preskakujejo med sovragi. Nindži naj igrajo vešči FPS-mojstri, ki so poprej počeli 360 noscope headshote v Call of Dutyjih. Zdravilce pa bolj taktično strenirani igralci, ki se znajo dobro postaviti, da lahko pomagajo čimvečjemu številu kameradov.

Poleg na PCju bomo Overwatch videli še na PS4, XBOju in 360tki, toda v dražji inačici Origin za 60 evrov. Za ta denar bo kupec dobil priboljške – farbovite kožice in Tracer za Heroes of the Storm.

Za vsakega frajerja se najde zdravilo in sleherni specialki se je moč zoperstaviti, če se moštvo naloge loti pravilno. To pomeni, da najnevarnejši član nasprotnikov v glavo prvi faše stun ali raketo.

Poleg krepalice ima slehernik običajno še tri sprožane veščine. DJ Lucio z melodijo pospeši, ščiti in zdravi okoliške soborce, dočim v krzno odeta Kitajka Mei gradi ledene zidove. Tretji od trikov je ultimativni in ga je treba pred rabo napolniti s streljanjem nasprotnikov ali izpolnjevanjem ciljev. Ultiji so kot v mobah strašljivo močne specialke, ki lahko ob pravilni rabi hipoma spremenijo položaj. Reaper s salvo iz pušk lahko v sekundi pomori ves tim ... da ga nato angel Mercy v celoti oživi! Tako v solo kot v moštvu se da prijeme navdušujoče spajati v zaporedja, ki te vržejo s stola. Tracer ima eno najlepših sposobnosti, ko se lahko prestavi nazaj v času, s čimer se lahko teleportiraš za hrbet svojemu zasledovalcu. Ali pa prijateljevanje gorostasa Reinhardta s Torbjörnom, ki za vitezov ščit postavi stolpič. Igralci nove domislice najdejo iz dneva v dan, seveda pa bo moral Blizzard budno bdeti, da zauzda premočne.

V množičnih spopadih je zaslon nabito poln bliskov in laik ima z razbiranjem dogajanja podoben problem kot pri LoLu. Bodo špil na streamih vseeno gledale tudi stare mame, tako kot SC2 in LoL?

Še ena zanimivost, s katero je Blizzard uspel že v Heroes of the Storm, je načelna odsotnost pokazatelja fragov. Pri zmagi je važen le cilj na karti in triumfira dejansko boljše moštvo, ne posameznik.

Brez predaha
Izbira bojevnika je odvisna od sestave sovražnega moštva in lastnosti posamezne od dvanajstih kart. Nekatera prizorišča imajo več polic, na katere se lahko zavihtijo atletski heroji in pridejo nasprotniku za hrbet. Drugje ozka grla favorizirajo obrambne osebke, ki jih zabašejo z minami, stolpiči in drugimi ovirami. Fejst je, da se panorama kot na karti holivudskega studia rada spreminja, kar te prisili v prilagajanje. Prav zato je escort med vsemi modusi ta hip najbolj uživantski. V njem napadajoče moštvo zagrabi bombo ali vozilo. Dokler so z njim v stiku, potuje po karti do končnega cilja, medtem ko jih morajo branilci ustaviti; običajno tako, da jih vse pokoljejo. Neštetokrat se pošiljka ustavi ravno centimetre pred rdečim križem na tleh in napadalci tuhtajo, če bi nemara koga pognali v zrak, da bi pristal na njej, dočim se branilci pripravljajo, da ga še pred tem sestrelijo.  

Ker je bil Overwatch mednarodna organizacija, junaki prihajajo z vsega sveta. Reaper je Američan, modra napadalka z raketnim nahrbtnikom Pharah Egipčanka, pujs Roadhog Avstralec, DJ Lucio Brazilec. Zvečine govorijo s smešnimi tujimi naglasi.

Partije so zato hitre in nenehno gredo na nož, vendar imajo hkrati trdno notranjo logiko, ker te brezglavi juriš brez izjeme pripelje le do zaslona s krvnikom, ki poplesava na tvojem truplu. Kar je seveda del Overwatcheve hecnosti: ne le, da je izvajanje specialk na moč zabavno, marveč so se avtorji potrudili z vsemi postranskimi elementi, od žuganja nasprotnikom do risanja grafitov na zidove in fletnih kožic za junake. Vso našteto kozmetiko dobivaš v skrinjah, ki jih trenutno prejmeš na vsako izkušenjs­ko stopnjo uporabniškega računa. Slednja je namenjena le in samo odklepanju priboljškov in na igranje nima drugega vpliva. Ta hip se studio še otepa prodajanja skrinjic za pravi denar, a čeprav bi jih, Overwatch ne bi bil pay to win. Ni pa niti free to play, saj moraš zanj pljuniti 40 evrov. S tem takoj dobiš vse junake in prizorišča, le kozmetike ne.

Večina zmagovalnih animacij, vzklikov in emotov je sprva zaklenjena. Če v skrinjici dobiš takšne, ki jih že imaš, jih špil predela v solde, s katerimi je moč kupiti nove. Kot pri kartah v Hearthu.

Vsako partijo zaključi Play of the Game, ki prikaže tako ali drugače najbolj izstopajoč pwn. In pazi to: ta začetni zaslon odvrtka je takisto moč nadgraditi z odklenljivo animacijo. Blizz znajo.

Beta? Kaj me briga.
Čemu opisujemo beta inačico igre, ki ni free to play? Zato, ker s tem ni težave. V testu je bila vsa vsebina, ki bo na voljo ob skorajšnjem izidu 24. maja – v bist­vu celo več, ker smo preizkušali tekmovalni režim z lestvicami (ranked play), ki so ga Jeff in druščina zaenkrat umaknili, da ga predelajo, in bo na voljo šele v nedoločenem času po izidu. Ta hip lahko nastaviš match z boti ali drugimi igralci oziroma po­že­neš samodejni iskalnik za hitro igro. Le slednji in nalinijska stabilnost ob navalu ljudi sta trenutno še uganki. Toda Blizzard si ob vseh izkušnjah skoraj gotovo ne bo dovolil, da bi Overwatch ob izidu sramotno padal z linije. Ali da bi morebitne težave vztrajale količkaj dlje. Po mojem ne bodo, ob čemer bodo avtorji igri najverjetneje namenjali stalno pozornost in jo nabrekali. Kot sem razložil v analih, so herojski špili, ki so jih razvijalci pustili vnemar, brez izjeme zamrli. Že mogoče, da Jeff trdi, da je trikrat sedem junakov 'zaenkrat to', ampak če jih ne bo čez dve leti dvakrat toliko, bom presenečen. Si pa želim še kakšnega kompleksnejšega igralnega modusa, ker se bodo escort in zasedanje točk slejkoprej izpeli. Kako bo dodajanje vsebine potekalo, še ni jas­no. 

Kakor bi rekel Ra's al Ghul – vselej pazi na okolico. Sovrage je moč s sunki lučati v prepade ali jih stisniti v kot. Nekatere specialke junaka slično kot v mobah poškodujejo tako, da ga stisnejo ob zid.

Overwatch je tako po igralni mehaniki kot obliki hudo uživaška zadeva, ki dokazuje, da Blizzardu še ni zmanjkalo idej, četudi dodatke za World of Warcraft vlečejo kot kurja čreva in so spočetka zajebali sistem plena v Diablu III. Rodila se je dobrodošla nova nevihtna znamka, ki jo bomo skoraj gotovo stalno gledali na turnirjih, zato velja junake spoznati. Nadejam se širitve in stripov z razlago, ali je Roadhog res pujs ali pa ima samo svinjsko masko.

Tragični antijunak Roadhog je distopična verzija Mad Maxa, rojena v radioaktivni pustinji Avstralije, ki je ostala za vojno in ga je zmutirala v podivjanega morilca. Babše na desni se pa vseskozi nekaj hihita in afna.

Overwatch
založnik: Blizzard
objavljeno: Joker 274
maj 2016

navihano zabaven špil
kombinacije
vz­dušje
podoba in liki
malo načinov
nejasni načrti razširitev