Revija Joker - Civilization VI

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Civilization VI
Civilization VI

Aggressor si okoli prestola razobesi prelestne slikarije in postavi kipe, a skozi okna palače se že čuje ropot tankovskih gosenic.

Človeštvo je pravzaprav že izumilo časovni stroj. Sicer ne takšnega, ki bi te poslal nazaj v preteklost debatirat z Galilejem, zato pa onega, ki ga poženeš in te hipno prestavi nekaj ur v prihodnost. Sliši na ime Sid Meier's Civilization. Šalo na stran, očitno je v vsakem od nas ponotranjena želja po vladanju narodom, kar znajo Civilizacije spretno izkoristiti, da te obdržijo pred zaslonom. V tej najbolj priljubljeni seriji poteznih strategij si venomer so­očen s kopico dilem, kje zakoličiti novo naselje, kam vložiti novce in komu napovedati vojno. Da vidiš, ali bo rezultat teh odločitev blaginja tvoje nacije ali njen neslavni propad, moraš zgolj stisniti konec poteze. Ampak saj vemo, kdaj se to konča. Zjutraj. Šesti izvod osrednjega niza brenka na enake strune, toda tokrat je opazneje, da ima na mejah spošto­va­ne tekmece, ki se potegujejo za isti prestol 4X-veličine.

Podoba šeste Civilizacije je na moč značilna: rastoča mesta, marljive trgovske karavane, merilnik raziskovanja v levem kotu in knof za konec poteze desno spodaj. Toda vse je občutno lepše kot v predhodnici in vitezi so pri naskoku na barbarske pritepence prav lepo animirani.

Kamen na kamen nebotičnik
Petindvajset let po prvi Civi je zasnova s časovnim obsegom vred skoraj nespremenjena. Izbereš si enega od devetnajstih narodov, ki ga zagrabiš leta štiri tisoč pred Kristusom, ko se še uči metati bakrovo rudo na ogenj, in ga pelješ skozi vse poznane človeške epohe. Prav do odhoda globlje v vesolje tam pri 2050, kar običajno predstavlja enega od zmagovalnih rezultatov. Vmes je petsto ali več potez grajenja mest in vojskovanja, odvisno od nastavljene hitrosti. V predhodnici so Firaxis prešli na karto s šestkotniškimi polji in tudi tu zviška zreš na čebelje satovje, po katerem razpostavljaš soldate, delavce in znamenite znanstvenike. 

Ploski pogled naj bi dal boljšo preglednost nad viri, a ni baš uporaben. Je tudi brez dodatnih funkcij, kot jih ima orbitalni pogled v Beyond Earthu. Je pa marsikateri del vmesnika povzet po futuristični Civi, kar ni vedno fajn.

Naključno ustvarjena karta skriva planjave, gorovja in morja, po katerih so raztresene dragocene surovine, od železove rude do lisic, ki jih ponucaš za čislani kožuh. Kjer je dosti takšnih ikonic, je modro postaviti mesto, da se dokoplješ do surovin. In tu se šestica prvič malo odmakne od sorodstva, saj mesta ne obsegajo več enega polja, marveč se s četrtmi širijo. Gradiš jih ročno, kar ni trivialno, saj moraš zanje nemalokrat žrtvovati rodovitno grudo. Toda drugače ne gre, saj so takšne specializirane četrti, kot sta industrijska cona ali vojašnica, osnova za večino dodatnih stavb. V finančni četrti postavljaš banke in borze, v kulturni muzeje in radijske postaje. Poleg novega sloja odločanja je hec te mehanike ta, da ti lahko sovražnik prikoraka na izpostavljeni del mesta in ga požge, nakar potrošiš dosti časa za popravilo. Mesto se namreč samodejno brani le v dosegu dveh heksov od centra. Tako je treba imeti vselej poleg vojsko, če se želiš zaščititi. 
Soldateska ti more obenem tudi hipno zaseči nebojne enote, kot so gradbeniki, če jih najde spuščenih hlač. Z njimi moraš, takisto ročno, okoli mesta postavljati kmetije, rudnike in uporabne industrijske obrate, ki povečajo izkoristek proizvodnje. Posebna klasa stavb so znova svetovna čudesa, ki so v svetu prisotna le posamično, sicer ne bi bila kaj prida čudežna. Celo tvoja prestolnica za njihovo gradnjo porabi celo večnost, za nameček pa imajo v šestici še dodatne pogoje. Viseči vrtovi morajo ob reko, piramide v puščavo. Srečoma ni katastrofa, če jih dosti spustiš, se pa vsekakor želiš polastiti vsaj nekaterih z globalnimi učinki. Big Ben denimo podvoji zakladnico in okrepi vso državno ekonomijo!

Vladarji imajo sedaj tako imenovane agende, politične usmeritve, ki narekujejo njihov odnos do okolice. Rimski Trajan te denimo spoštuje, če imaš obsežen imperij, v nasprotnem pa te nenehno priganja, da pojdi že koga tepst.

Igra prestolov
Tetris rudnikov po karti je osnova za gospodarsko veličino države, toda upravljanje se tu šele prične. Civilizationi sicer niso nikdar tečnarili s strankarsko politiko in sličnim. A vselej so znali predstaviti moč naprednega državnega aparata, zato je bil prehod iz plemenske ureditve v teokracijo velika stvar. Spet izbiraš med deseterico načinov vladanja, od monarhije do komunizma. Razlike pa niso zgolj v pasivnih bonusih, marveč ti modernejša ureditev da več prostora za izbiro političnih usmeritev. Te jemlješ izmed nekaj ducatov, ki so na voljo; na primer prepolov­ljen strošek nadgrajevanja vojaštva ali dodaten denar iz trgovine. V plemenski ureditvi sta prostorčka za te bonuse dva, dočim jih ima demokracija osem. Tako je hitro jasno, kdo bo s tanki vozil čez hiške iz blata. Posrečena ideja in hkrati boljša od one v petici, ki je kazala njene obrise. 
Državniški sistem je v Civah nasploh jako stiliziran, zato bi jih težko označil za zgodovinske igre. Tudi pravovernih dogodkov v njih ni nikdar bilo. So pa brez dvoma nadvse uspešne v pričaranju vzdušja, da si na čelu historično pomembne nacije, in korektno nakažejo vlogo marsikatere tehnologije ali mišljenja. Fašizem ima tako na voljo več prostora za militaris­tič­no širitev. Voditelji so vezani na izbrani narod in so stalni skozi vso igro. To sicer pomeni, da pri Nemcih že šest tisoč let v preteklosti začneš s Friderikom Barbarosso, ampak okej. Vsako ljudstvo ima nekaj samosvojih bonusov in po eno lastno vojaško enoto ter mestno zgradbo. Američani dobijo filmski studio (hihi), Rimljani legionarje. K temu prišteješ bonus vladarja, kar nakazuje, da bo Firaxis z DLCji pozneje dostavljal nove. A kleč voditeljev niso njihove igralne lastnosti, marveč pojava. Cive so vselej dale veliko na impozantno podobo velmož, četudi stereotipno. Tu ni nič drugače. Španski kralj Filip II. samo­všečno maha z mečem, dočim kraljica Viktorija drži nos visoko v luft. Njihove animacije so na moč zabavne in bi jih zrl ves dan.

Eden najbolj ikoničnih prizorov v Civilizacijah je vsekakor tisti, ko se mušketirji in vitezi srečajo s tanki ali še čim bolj strašljivim. Sila tehnološkega in političnega napredka je tu neustavljiva in če se v laboratorijih ne podvizaš, boš druge narode gledal v vzvratne luči.

Križ in šestilo
Če bi moral izbirati, katero državo je najzanimiveje voditi, bi se bržčas odločil za Kongo. Ta se namreč od ostalih loči po tem, da ne more imeti lastne religije, marveč privzame tisto, ki jo prinesejo misijonarji. In to ni mimogreden špas, kajti verovanja in religije so jako važni in končno v Civilizaciji že ob izidu. Način gradi na uspešnem dodatku za petico, Gods & Kings. Ustvariti je moč lastni panteon s prepričanji, ki na primer tvoje verne bojevnike pošljejo v delirij ali od pobožnih izcuzajo dodatne solde. Nato rojevaš misijonarje in jih pošiljaš v vsa mesta od kraja širit ta evangelij. Ter gledaš, ko se oznanjevalci reda kače srečajo s taoisti in se vname debatna bitka, v kateri jo eni končajo krvavih nosov. Brez heca. Ko te sosed naskoči z misijonarji, sicer to ne boli kot topovske krogle. Vendar tvegaš poznejše posledice, saj puš­čav­­niki v haljah ne veljajo za bojevnike in jih ne moreš napasti, marveč lahko zgolj opazuješ, kako ti populacijo spreminjajo v sledilce Krišni. Ko je teh dovolj, 'lastnik' religije zmaga. Fertik maša.

Takšna zmaga je zvita in terja dolgotrajen trud, a je zelo dobrodošla v seriji, kjer si ponavadi ali vse pre­m­latil ali odletel v vesolje. Oboje je še vedno prisotno – tokrat za tehnološko zmago potuješ na Mars, kamor moraš poslati tri drage ekspedicije s kosi vsemirske kolonije. A še zanimivejša od omenjenih je kulturna zmaga. Zanjo moraš kopičiti ugledna umetniška dela in graditi letovišča. S tem iz tujine privlečeš turiste in ko imaš več tujih škljocarjev s fotoaparati, kot ima največji tekmec vseh domačih, si na konju. V bistvu huda zamisel, ki pravi, da si nadvladal vse, ko te ljubi tudi inozemska javnost. Bi si pa želel, da mehaniko ojačajo, saj deluje čisto nepovezana z diplomacijo. Pogrešam takisto ekonomsko zmago, saj so silne trgovske poti in sporazumi namenjeni res le dobrinam. 
Umetniška dela za v muzeje dobiš prek slovitih umetnikov. Te može in (redke) žene privabljaš s kulturnimi četrtmi, nakar prične Edgar Allan Poe trkati na vrata in žlobudrati o vranih. Podobnih imen je še več vrst: znanstveniki, inženirji, generali. Evklid ti predava o matematiki, Ada Lovelace pa o računal­ništ­­vu, s čimer omogočita bližnjico do znanstvenih odkritij. Napredek je kot že v več delih doslej razdeljen na znanstveno-tehnološko in družbeno drevo. V prvem so elektrarne in letala, v drugem politične ureditve in naravovarstvo. Zares pa vžge prijem, da moreš raziskovanje skoraj sleherne tehnologije pospešiti z izpolnitvijo nekega realnega pogoja. Tako na primer s širšo proizvodnjo mušket odkleneš pospešek k izumu naprednejših pušk. Verjetno najboljša izvedba raziskovanja v Civah doslej.

Politike se delijo na vojaško, gospodarsko in diplomatsko. Ureditve imajo različno veliko predalčkov zanje. Demokracija jih ima več za ekonomijo in komunikacijo, fašizem pa za vojskovanje.

Anticivilizacijskost
Ampak čemu izgubljam besede z gospodarjenjem, ko bi se pa ti rad streljal! Podobno petici je lahko na istem polju največ ena vojaška enota in še ena podporna, denimo sanitetna. Tako moraš kot v Panzer Generalu spredaj držati trše enote, kot so pehota in konjeniki, in za njimi ranljivejšo artilerijo. Se pa da z odklepanjem vojaških tehnologij čez čas storiti nekaj novega: vojaštvo iste vrste lahko združiš v moč­nej­ši korpus ali armado. Smisel je seveda v prebijanju sovražne obrambe, saj imaš na enem heksu skon­centrirane več moči. To je še posebno uporab­no v naskokih na mesta, ki znajo biti kočljiv zalogaj, če nimaš okoli vsega zapolnjenega s havbicami, ki dežujejo jeklo in eksploziv. Toda vedi, da ti še tako vešče poveljevanje ne bo dosti pomagalo, ko bo osvajalski Gandi nad tvoje mušketirje priletel z jedrskim bombnikom. Ali petnajstimi oklepnimi divizijami, karkoli že. Cive so pač v osnovi gospodarsko-upravljalni špili.

Ne glede na izbiro miroljubnega ali osvajalskega pristopa velja nenehno vzdrževati zdravo armadno jedro, kajti diplomatskih vzvodov za izogibanje nevarnosti žal ni dosti oziroma niso zanesljivi. Politično mešetarjenje z drugimi voditelji je kot v petici pomanjkljivo. Na prvi pogled je sicer možnosti nekaj več, saj lahko vojno napoveduješ z različnimi zvitimi izgovori. Toda v končni fazi je komunikacija ponavadi takšna, da bodisi trguješ bodisi se otepaš zmerljivk, s katerimi sosedje napovedo, da jim dišijo tvoji zaselki. Umetna pamet je namreč zopet čisto zblojena in ti v eni potezi ponuja zavezništvo, v drugi pa pošlje pet vohunov, da ti spraznijo banke. Res fajn. Nuklearni Gandi (glej okvir) je v primeri s tem še najmanjši problem!
Če želiš bolj smiselno komunikacijo in pakte, moraš seveda na linijo. Internetno igranje poteka brezšivno na uradnem strežniku, kjer se najde kar dosti partij, s čimer Civa VI očitno ne bo delila slabe usode Be­yond Eartha. Zlahka ustvariš igro z več kot osmimi igralci in moram reči, da so stabilnejše kot v petici, saj je bilo padcev z linije malo. Nastaviti je moč vse pomembno, od trajanja poteze naprej. Sprva so bili problemi le s shranjevanjem igre, ki se je rada desinhronizirala. Firaxis je skušal za nameček ugoditi tistim, ki multiplayerju ne morejo žrtvovati dolgih večerov. Vdelali so tri krajše večigralske scenarije z recimo stotnijo potez, ki tečejo zgolj skozi srednji vek in podobno. Čemu jih niso omogočili še samotarjem?! So pa hitro spet pridodali način hotseat z izmenjevanjem dveh igralcev za enim pecejem, ki ga v petici nekaj časa ni bilo.

Za razliko od Beyond Eartha tu v oceanih ne čakajo krakeni, pa tudi sicer tam ni dosti surovin, da bi se križarjenje kaj prida splačalo. Vojne ladje pretežno uporabljaš za ropanje trgovskih poti in spreminjanje obalnih utrdb v prah.

Neumorno dalje
Kar se mehanike tiče, te špil dobesedno zasipa z vsemi mogočimi rečmi, ki jih lahko storiš sleherno potezo. Naj se spopadaš, gradiš ali raziskuješ, tempo nikdar ne pojenja in kdor tripa na takšne strategije, bo stiskal 'end turn' do telesne in psihične obnemoglosti. Toda ko se zlekneš in dobro premisliš, malodane iste reči na ne pretirano drugačne načine počnemo že dve desetletji! To je težava, ki bo veterane serije v šestici dosti grizla. Zakaj Cive končno ne dobijo pravih državnih meja, namesto da se pojavi nek nebodigatreba in napravi tuj zaselek na edinem polju med mojima največjima mestoma?? Zakaj umetni inteligenci voditeljev ne namenijo več procesorskih ciklov? Zakaj v modernih dobah nismo deležni bolj vestne ponazoritve mednarodnih finančnih trgov? In predvsem več možnosti zavdajanja konkurentom brez boja? Še Call to Power, Activisionov črni raček v seriji, je imel roparske korporacije. In orbitalno bombardiranje. 
Osebno šestici najbolj zamerim zaključne poteze, v katerih se obe drevesi napredka kar nekako izsušita. Med poslednjimi tehnologijami je nekaj vojaških, vodikova bomba in bežanje z Zemlje. Kje so genske terapije, sonaravno kmetovanje, reality showi in nasilne videoigrice?? Namesto tega po karti do bridkega konca pošiljam staromodne karavane. Civilization VI zato bolj kot resnični napredek izzveni kot okrancljan govor misijonarja, ki mi s pravljicami obeta odrešitev. Špil ima luštno grafiko, ogromno reči za počet' in fejst animirano Viktorijo, ki maha z robčkom. Klikam pa še vedno enako. Vesoljski 4X-naslovi so v tem oziru že pokazali več napredka. Toda navsezadnje je odlika tudi to, da me kljub pomislekom vseeno uspeva prepričevati, naj pogledam, kaj se bo zgodilo v naslednji potezi.

Tu vidiš višek vojaške tehnike: moderne tanke, mehanizirano pehoto in raketno artilerijo. Neuravnoteženi robot iz petice na srečo ni prisoten, bi si pa vsekakor želel kakšnega navdahnjenega orožja iz bližnje prihodnosti, kar tu močno manjka.

Civilization VI
založnik: Firaxis / 2K Games
objavljeno: Joker 280
november 2016

83
vleče kot hudič
drugotne poti do zmage
vzdušje in liki voditeljev
stabilnost na liniji
brez prelomnosti
zanič diplomacija in umetna pamet
vmesniški mimosunki