Revija Joker - Cossacks 3

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Cossacks 3
Cossacks 3

Aggressorja valpet spet odvleče na vojno, kjer uzre enake grozote in brezumje kot davno tega.

Poldrugih deset jeseni je preteklo, odkar so gospodič Sneti v Cossacks prvikrat slovo materi dali in z mušketo na ramah na vojno šli. Mnogo so ob ropotu vojaških bobnov starocelinske grude prehodili, sovragov pohabili in utrdb v plamenih dol poslali. Tedanji klici oficirjev in rožljanje orožja so nato v mnogih povestih vnukom odzvanjali inu debele bukvice polnili. A kakor je že starinska slovenščina nam hecna reč, mi ni, da bi jo nenehno žlobudral, in podobno se je tudi recept prvotnih Kozakov iz 2000 do danes že malo skisal. To je važno poudariti, kajti ko je ukrajinska hiša GSC Game World predlani vstala iz pepela, so se njeni načelujoči odločili, da s trojko najprej obudijo serijo realnočasovnih strategij Cossacks. In to kar na juriš čez polje s tem, da pomladijo enico.

Imperiji smodnika
Cossacks 3 je predvsem videzna preobleka izvirnika na novem grafičnem pogonu in z novo fiziko, ki topovske krogle izstreljuje bolj verno. Strumno postavljeni soldatje so povsem v tri-de in zloščeni oklepi pruskih kirasirjev se bleščijo v soncu. Igralne svežine je po drugi plati bore malo, saj je mehanika skorajda v celoti preslikana, z vsemi neumnostmi vred. So pa originalne kampanje zamenjali s peterico povsem frišnih in nekaj nove vsebine vendarle je. Ljubitelji serije so zato trojko, polno nostalgičnih solza, brž­ko­ne nabavili že impulzivno, saj košta nižjih 20 evrov. Takšnih je verjetno kar dosti, saj so bili Kozaki svojčas eden najuspešnejših naslovov z vz­hoda. Kaj pa oni, ki se z njimi srečujejo prvič? 
Cossacks so v grobem inačica Age of Empires z novoveškim vojskovanjem, ko so vladale muškete in zgodnje topništvo. Kljub kozaškemu naslovu se ne omejuje na ta vzhodnoslovanski narod, marveč pokriva mnogo evropskega dogajanja v 17. in 18. stoletju, vključno s pomorstvom. Takrat so se spopadi odvijali tako, da so sovražne črte strelcev korakale ena proti drugi in se v oblakih smodniškega dima obmetavale s svincem, dokler je ni ena stran zaradi krvavih izgub podurhala. Poglavitni odmik igre od AoE je v tem, da je moč večjo gručo vojakov s pomočjo oficirja in bobnarja združiti v kompaktno enoto, ki se lahko razporedi v formacije različnih oblik – vrsto, kolono, ali kvadrat. Odvisno od situacije, denimo obrambe pred konjeniškim naskokom. V ostalih elementih ohranja premiso Imperijev, zlasti v potrebi po podrobnem razvoju ekonomije skozi grajenje prostranega mesteca, kjer štancaš soldatesko kot v ostalih klasičnih realnočasovkah. Da imajo mož­je dovolj živeža in kanoni ne ostanejo brez smodnika, je treba nenehno zagotavljati šesterico surovin. Pa v akademijah raziskovati nadgradnje in stavbe dobro zaščititi z obzidji ter stražnimi stolpi. 

V igri je trenutno dvanajst narodov, od Avstrijcev do Francozov, ki se v enotah razlikujejo precej malenkostno. Tudi pri barkačah, saj imajo vsi podoben spisek galej, fregat in linijskih ladij.

Bajonet med rebra
Zmaga je zato stvar tako dobrega gospodarjenja kot poveljevanja, saj te glave lahko staneta tako pomanjkanje sil kot njihovo brezumno pošiljanje v mesoreznico. Mušketirji z vr­hov gričev streljajo dlje, topničarji pa niso preveč odporni na sablje konjenice. A tu začne v uč žokati vsesplošna plitvost sistema. Igra nima vdelanega principa morale iz naslednikov in tudi ne veteranskih izkušenj enot. Najbolj pa mi je šlo na jetra ohranjanje okornih vmesniških ukazov. Da ustvariš formacijo, moraš posebej ustvariti tako vojake kot oficirje in bobnarje, ker se tu vse izdeluje posamič, jih loviti po karti in ročno združevati. Za povrh je obnašanje življa hroš­ča­to, tako na tvoji kot sov­ražni strani. Ob izidu umetna pamet sploh ni znala graditi ladij! Zaradi vsega tega je izkušnja nerodna. 
Nove kampanje se lotevajo zanimivih podvigov, kot je angleška državljanska vojna z bitko pri Nasebyju in zlata leta poljsko-litvanske unije do drugega spopada pri Hotinu. Toda napete kaj prida niso, saj v glavnem pošiljaš soldate od ene puščice do druge, gradiš postojanke in napadaš – podobno kot v skirmishu ali igri na liniji. Tam se more udariti do osem igralcev, ki koristijo uradni strežnik, vendar ta nima pametnih naprednosti, kot so lestvice igralcev. Uzreti ogromne zaplate barvitih uniform, ki korakajo čez polje, je tako po vseh letih še vedno najbolj impresivna lastnost te igre in čar se, moram reči, še ni povsem izpel. A izkušnja je po nepotrebnem okorela in bi ji bolj pritikal naziv Cossacks HD kot 3. Tako je kljub nižji ceni ne morem baš priporočiti, saj je obstala v času kot Turki pred dunajskim obzidjem. 

Še ena cvetka nerodnega nadzora: sovrag ti lahko hiške zaseže, če niso zastražene. To pomeni, da moraš soldatom ročno odrejati branjenje sleherne od mnogih bajtic posebej. Totalen užitek!

Cossacks 3
založnik: GSC Game World
objavljeno: Joker 280
november 2016

56
ogromno vojakov
simpatičen videz
nižja cena
zastarela mehanika
za­s­pana kampanja
hroš­či