Revija Joker - Gears of War 4

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Gears of War 4
Gears of War 4

Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce COGovskih domov! Hej, mašinca, zagodi, naj od­me­va povsodi, naš pozdrav iz Snet'ga gozdov!

Ko osnuješ firmo z imenom Epic Megagames ('epic' in 'mega', woo-hoo!), ti dol visi za subtilnost. Delaš pravomoške akcijade, kot so Unreal Tournament, Infinity Blade in Paragon, ter kažeš fakiča dušebrižnikom, ki opozarjajo, da igrice kvarijo otroke in napeljujejo k nasilju. "Pfft, naše ga USTVARJAJO!!!" ob takih očitkih veprasto zakruli pobalinski dizajner CliffyB. Tip, ki se ga bodo v razsvetljenih šolskih predmetnikih 22. stoletja spominjali v vlogi oblikovalca najbolj testosteronske, mišič­njaš­­ke, eksplozivne in namenoma neandertalske strelja­čine naše dobe, Gears of War. Šur, šur, nič ne rečem, v Call of Dutyjih naluknjaš marsikakšno bradato betico in v Battlefieldih zavdaš nemalo tankom. A trenutki, ko z motorko, montirano na brzostrelko, raztelesiš zobatega po­šast­ka, da kri in čreva med ječanjem huskvarne pršijo po navidezni kameri, nakar z bazuko pošlješ rakom žvižgat ok­lepljenega kvazidinozavra, so ipak za stopnjo ali dve više po Richterjevi lestvici.

Tretjeosebna serija resda ni na radarju običajnega Slovenca, saj je bila donedavna razen prvenca narejena le za xbox 360. (Microsoft, resno, kakšna debilna praksa je to?!) A zdaj je prišla štirica, storjena tako za Windows kot za xbox one, pri čemer z enim digitalnim nakupom dobiš kodo za oba sistema, platformi pa si delita tudi napredek v kampanji in večigralsko povezovanje. Odslej lahko vsakdo s solidnim pecejem izkusi godljo, v kateri nepovratno tiči planet Sera, nekakšen purgatorij prihodnosti. Tam živeči se trpljenja ne morejo znebiti niti četrt stoletja po na­videznem pregnanju pošastnih Locustov in Lambentov, ki so zlezli iz podzemlja in jeli klati. Zatrli so jih s posebnim orož­jem, ki je istočasno izbrisalo vse zaloge emulzijskega energenta in destabiliziralo ozračje, tako da zdaj prebivalstvo ogrožajo uničujoči viharji. A kmalu si bodo navadni ljudje še želeli, da bi jih bičali zgolj orkani, kajti vali se sveža grožnja in z njo nova vojna. COGi, vstanite, ustrelite!

Takile so Gears: 'moška' tretjeosebna streljanka, v kateri s kolegi trebiš tujski svet pošasti in robotov ter se veliko skrivaš v zaklonih, sicer brž srečaš Stvarnika.

Kot Fenix iz pepela 
Ne pričakuj, da boš brezšivno nadaljeval klavske odprave Marcusa Fenixa, Cola in ostalih članov navidezne ekipe ameriškega nogometa, saj je časovni okvir drugačen. V glavni vlogi je nova, mlada, rasno uravnotežena posadka, ki jo tvorijo hrabra hispanska dečva iz vrst odpadnikov, ki živijo zunaj mest in oporišč, temnopolt soldat in Fenixov sin JD. Najprej se novinci spopadejo s frišno nevarnostjo, robotsko vojsko v službi elite. Vendar ne traja dolgo, da grde čekanaste betice dvignejo stari znanci, ki nikakor nočejo podleči. V skladu z reklom, da zlo ne izgine, le spremeni se, med iskanjem ugrabljenih prijateljev in žlahte naletijo na zmutirane sitnobe, s katerimi se je svojčas boril Fenix – nakar je čas za naval frišnih neprijateljev …

Špil ima nadvse rad presenečenja, ko ti vrže golido monstrumov za vrat takrat, ko že misliš, da imaš mir. Sledita tuljenje verižne žage in grl umirajoče kanalje. Aaah.

Kakšnih petnajst ur dolga hajka meša občutek iz prvega in drugega dela, ko so naokoli leteli mastni vici, mesarski dovtipi ter homoerotična namigovanja, in trojke, ki je zavila v ne najbolj posrečeno dramatično resnobnost. Razumem, da novi razvijalci The Coalition za vrnitev k siravosti z začetka serije izpred desetih let niso imeli pravih ljudi z zadostno količino žmohta. Navsezadnje si take štimunge verjetno ni želel niti izdajatelj. Je pa posledica to, da štorija ni prav zapomnljiva. Pravzaprav ne počneš drugega, kot da med zasledovanjem pošasti poslu­šaš slabše vice kot svojčas in opazuješ, kako se precej normalni JD zbližuje z dečvo. Širše slike je v tej otvoritvi nove dobe za Gears bolj malo, tako kot je je bilo v enki, in viščevski konec z amuletno referenco, ki jo bodo doumeli le znalci niza, pride hudo iznenada. Zdaj pa spet čakat dve leti! No, dotlej bo četrto Kolesje vojne nudilo obilo rešetaške zabave, ki nove gradnike meša z uveljavljenimi. Coalition so storili podobno kakor 343 Industries, ki so prevzeli skrbništvo nad Halom od Bungieja in ga premesili v nekaj znanega, toda vseeno drugačnega.

Gnjusi iz nove frakcije Swarm so raznoteri, od tehle malih, hitrih napadalcev, ki te šlatajo po riti, prek skakajoče strelskih govnačev do požrešnih variant The Bitch.

Staro za novo
V mnogočem je štirica taisti Gears, v katerega smo se zaljubili ob zori xboxa 360. Spoštovanje izročila je vidno v pogostem streljanju iz zaklona, prihuljenem teku (roadie runu), nebrzdanih krvošpricih, masakriranju sovragov od blizu s slovitim lancerjem, naraščajoče rdečim zobnikom sredi zaslona, ki simbolizira nivo poškodb, in delovanjem v druščini, saj je to toliko samotarska kot sodelovalna igra. Pa po aktivnem reloadu, čekanastih nasprotnikih in luknjah v tleh, iz katerih lazijo, srhljivih vstavkih, ob­časnem izbiranju poti naprej, hoji med kamnitimi zgradbami, širom podzemnih kavern in po zapuš­če­nih fabrikah, oživljanju sotrpinov, hudih orožjih, kot sta šibrenica 'gnasher' in eksplozivni lok, ter na­ži­ga­nju iz statičnih mitraljezov. Pozabili niso niti na kitars­ki rif, ki označuje konec trenutnega spopada, in na nenehno odpiranje vrat z brco. Pravi desc ne trka in ne kljuka, ampak vdira in prodira! 

Gears 4 ni en sam strelski sprehod, temveč na več mestih lastnoročno razporediš obrambne naprave, kot so mitraljezi. Uspeh je še kako odvisen od tega, kam jih daš.

Gears 4 potemtakem ostajajo značilen predstavnik serije, ki stavi na velikopotezni spektakel, rušenja hribov, titanske šefe in nasploh vtis 'big and loud and guts and glory', kot bi vsrkali um Michaela Baya in ga prelili v programsko kodo. Vendar se Coalition niso le klanjali Epicu in Cliffyju, marveč so, v nasprotju s prvim vtisom ob dokaj lenobnem štartu kampanje, v mozaik dodali številne dele in okruške. Kakšnega posebnega skoka naprej niso izvedli; mogoče si niso upali, morda niso smeli ali jim ni uspelo. A ko se ozrem po preigranem, si kljub neures­ni­če­­nim željam rečem, uf, hude Gearse sem dal skozi, grem še enkrat. Večjega komplimenta od nekoga, ki se je Fenixovih mahinacij in masturbacij že nekoliko naveličal, ne bi mogli prejeti.

Morilski kovineži so prvi sovražniki, na katere naletiš. Od tehle korpulentnežev, ki eksplodirajo, ko imajo vsega dosti, do sond, ki te skušajo elektrokutirati na blizu.

Vremenske neprilike
Kljub pričakovanjem so novinci Coalition znali raz­gibati malce postan recept, kar so storili na bolj posrečen in smiseln način kot poljski norci People Can Fly, ki so naredili odvrtek Judgment. Gears 4 je zadosti drugačen od priljubljenih trzalnih šuterjev, kot sta CoD in Doom. Premikanje oklepljenih soldatov je počasno, uspeh pa daleč bolj kot na šmajsanju med gibanjem temelji na tičanju v zaklonih, menjavanju slednjih, da si odpreš pogled na ranljivi bok zabarikadiranega sovraga, in preciznem, vztrajnem razpošiljanju svinca. Headshoti padajo samo s snajpericami in revolverji, ki imajo omejeno strelivo. Nižjo težavnost kot izbereš, bolj direktno je mogoče napadati in večkrat koga okusno razrežeš od blizu. Višja kot je, bolj je napredek odvisen od kontroliranja prostora, odstranjevanja prioritetnih tarč in upoš­tevanja spremljevalcev. Te lahko monstrumi ranijo, nakar sčasoma podležejo in je treba spet od zadnjega zapika, kot bi ugonobili tebe. 

Stara garda predaja smrtonosno štafeto mladi. Ja, steroidni Marko je v igri, ne bom pa izdal, v kakšni meri, saj bi tako štorijo oropal še tisto malo nepredvidljivosti.

To se sliši v nasprotju s slikami, ki napeljujejo na prostodušno klanje deluks. In res je prvi ter najbolj vidni obraz Gearsov že od dvojke naprej tisti spektakularno in destrukcijsko razturaški, da ne rečem trumpovsko ameriški. Boo-ya!, in vse, kar spada zraven. Štirica pri tem ne gre do enajst, saj je treba še kaj prišparati za nadaljevanja, ena taka solidna anihilatorska osmica je pa tole vseeno. Klatiš z neba helikopter robotske armije, ki ti odpihne tričetrt strehe nad glavo, onegaviš velegmizavca spod tal, topo­taš v robotu, treseš se pred skrivenčeno inačico gromozanskega brumaka, ki ji pravijo swarmak in je obo­rožena tako z raketami kot mitraljezi. Tla drh­ti­jo od subwooferskega bobnenja, Unrealov pogon verzije 4 pa poskrbi za bistveno nadgrajene vizualije. Planeta Sera še nismo videli v tako poraščeni obliki, saj doslejšnje skale in kovino prekrivajo številne liane, vmes pa se znajdeš v dežju, meglicah in pravcati džungli. Ne le to, na več mestih je treba bežati v stavbe pred napredujočim viharjem, ki kar med streljanjem odnaša okolico in kose sovražnih trupelc (nepozaben pogled, ki ga v drugih streljankah ne srečaš!). Drugod z začno z neba švigati strele, ki nato v nepredvidljivih vzorcih lazijo po tleh, ti pa moraš teči med njimi in paziti, da te ne scvrejo. Lepa popestritev, ki zna v naslednjih delih doživeti ob­čutne nadgradnje.

Spoštovanje minulih epizod je očitno, med drugim v tutorialu, ki ga tvorijo skoki v preteklost. Tu si v vlogi navadnih soldatov, ki so bili deležni drugačne usode kot Fenix.

Naj odstranjuješ takele šefe ali navadne neprijatelje, kontrole so enako v redu z miško in tipkovnico ter joypadom. Slednji nikakor ni obvezna oprema.

Žuželčnjad in moj grad
A vendarle Gearsi niso plitki in neumni špili, kar štirica nadalje nadgradi. V enici si se venomer hulil za zaboji, stenami in priročno nameščenimi betonskimi zidki, boji pa so bili slični prvi svetovni vojni, kjer sta se sprti strani obstreljevali vsaka iz svojega jarka. Nato smo prek 'druge svetovne', kjer so situacije postale nekoliko bolj tekoče in si bil iz zavetja primoran teči še zaradi česa drugega kot natančno merjene granate, prišli do zdajšnje situacije, kjer v zaklonu sploh nisi več varen. Za to poskrbijo odlično zamišljeni in izvedeni novi sovražniki, ki so iz mene iztisnili toliko švica, kot se v zvrsti že dolgo ni pripetilo. Četudi prenovljenih, s kristali ozaljšanih Locustov ne krasi bistveno nadgrajena umetna pamet. Ta je glede premeščanja in šicanja v redu, a ne zna taktično sodelovati, izvaja trapaste samomorilske napade in se pusti neprizadeto streljati v bok do crkota. V tem vidim zgrešeno priložnost, saj bi lahko prerezali vez s preteklostjo in za tiste, ki bi to hoteli, ustvarili bote, s katerimi bi se resnično dinamično vojskoval, namesto da se bojiš zlasti njihove koli­či­ne in ubojite moči. To prinesejo zlasti scioni, hrus­tovske nakaze, ki vihtijo težke mitraljeze, izstreljeva­la krožnih žag in novo krepelce dropshot. To je zanimiva napravica, ki v ravni črti odpošlje zračni izstrelek, ki se nato na želeni razdalji zasadi v tla in čez nekaj sekund eksplodira. Kakopak je žur še večji, ko reč zapleniš in enako igranko na leđima izvedeš na sovragih. A pomisli: zakaj tako orožje sploh obs­ta­ja? Seveda, zato, da te speha iz zaklona in razgiba igranje. 

Največji masaker demonskih nepridipravov izvedeš v Doomu, vendar mu Gears 4 ne sledijo prav dosti zadaj. Tale kanalja bo pod lancerjem razpadla na čevapčiče.

Vendar to niso edine izgruntavščine, namenjene temu, da te zbrcajo v skrivajočo se rit. K temu pripomorejo bestialni sovragi iz nove frakcije Swarm, ki napadajo s telesi in odlično dopolnijo rešetalne kanalje. Mednje sodijo naspidirani opičji pošastki, ki po lambentskem zgledu masovno pridrvijo nadte in povzročijo težko zmedo. Kakopak jih je najbolje sesekljati z lancerjem, kar pa ni lahko, ko jih začno čez čas spremljati oboroženci ali so spremljevalci šefov. V enem takih bojev te afne recimo garbajo, medtem ko z druge strani sobane prežijo lokostrelski snajperji. Bonbonček je, da se dostikrat izvalijo iz velikih rdečih zapredkov, ki hkrati rabijo kot zakloni … nakar razpadejo in ven priletijo ihtavci! Spet drugod se skrivaš za velikimi verigami, ki se ritemsko umikajo, tako da moraš stalno menjavati pozicijo, ob čemer te lahko udar ketne ob neprevidnosti zmlinči. A najbolj ti zavdajo večje swarmerske pošasti, tako tiste, ki rade skačejo med zakloni, kot pajkovske, ki te elektrokutirajo z daljave, nakar te kot kakšne šelobke pogoltnejo in jo začno s tvojim ohromljenim telesom v vampu durhati na varno. Če te kolegi s streli v spodnji del odurnosti ne rešijo, je za vekomaj po tebi, ob čemer si ne moreš kaj, da te ne bi spreletel srh. Ker so swarmerski pizdontarji še večje gobe za svinec kot Locusti, so obračuni dolgi, napeti in prežeti z adrenalinom. Na vsak način pa jih ne moreš opraviti tako, da nekje neaktivno čemiš in oponašaš šotorsko krilo. 

Na nekaj mestih po dva člana druščine sodelovalno nekaj storita, na primer obr­ne­ta ventila ali pahneta vrata. Smiselno, saj niti na enem mestu ne ostaneš sam.

Večoblično večstrelstvo
Ko opraviš s kampanjo, ki je žal po starem linearna (izvzemši kakšna tri mesta, kjer je moč izbrati en ali drug del poti), je na vrsti močna večigralska komponenta. Tvorita jo tekmovalni in sodelovalni internetni ali lokalni del za dva na razdeljenem zaslonu, kar je po vsesplošnem odpadanju kavčnega co-opa v videoigrah na vsak način pohvalno. Celo PC ima to opcijo! Nekatere bo zmotilo dejstvo, da je moč kampanjo tudi po netu opravljati le v dvoje in ne več v troje ali četvero kot prej, vendar me to oseb­­­­no ni zmotilo. V tej obliki na solidni težavnosti je Gears 4 še boljša izkušnja. 

V spopadu s kovinskim čmrljem bodo uživali tudi lastniki normalnih pecejev, saj je igra dobro optimizirana. Nudi številne grafične opcije in podrobne opise njih.

Najboljša pa je za moje pojme v drugem tovariškem modusu, horde 3.0. Tu skušaš na spletu kot udeleženec pet­članske posadke preživeti petdeset zmerom moč­nej­ših valov sovragov. Od hodečih robotov in njihovih z energijskimi preprekami zaščitenih gospodarjev prek Locus­tov do slehernega člana Swarma. Prizorišč ni obilo, a je sleherno odlično na­črtovano, s 'kanali', ki jih je treba nadzorovati, in središčem, kjer obnavljaš strelivo ter oživljaš padle kamerade. Novost je replikator, zaboj, ki v zameno za s trupel nabrano ener­gijo generira ob­rambne strukture, kot so topovi in bodeča žica. Te je treba modro razporediti, na voljo pa je tudi več poklicev in nabiranje izkušenj ter veščin, da je zanimivo na dolgi rok. Horda v tehle Gearsih je najboljša izvedenka koncepta, s katerim je serija začela že zgodaj, in ga dobro nadgradi ter osveži. Fantastično jo je igrati, zlasti v ekipi, ki ve, kaj počne. 
Drugače odmev horde srečaš že v samotarski kampanji, kjer se na par mestih zabarikadiraš in braniš pozicijo proti valovom gravžarjev. Res manjka le še sposobnejša pamet! Te si kakopak deležen v tekmovalnem multiju, ki ga krasijo dobro oblikovana nova prizorišča, gladkejše premikanje med ovirami, kar nadalje razgiba njega dni jako statično igranje, ter domiselni novi na­či­ni, ki dopolnijo klasični moštveni deathmatch. Dodgeball, kar je ameriški izraz za naš 'med dvema og­njema', omogoči vrnitev ubitega tovariša, ko umre eden od sovraž­ni­kov, arms race pa ekipi omeji izbiro orožij.

Robote smo v tej seriji že videli, a tokrat imajo še večjo vlogo, tako nasprotniško kot zavezniško. Gotovo bodo izpostavljeni tudi v filmu, ki ga bojda že snemajo.

COGov fant pri punci spi! 
Ko kakšna uveljavljena serija iger zamenja skrbnike, je modno klanjati se staremu in se zmrdovati nad novim. Vendar menim, da so The Coalition štafeto prevzeli s polnim žarom in ustvarili soliden izdelek, ki spoštuje loro, a jo hkrati mahne po svoje. Ne delam si utvar, da bo v tej deleži Battlefielda in Overwatcha postavil prodajne rekorde, in nekatere stvari bi bilo treba še popraviti in razširiti. En tak element je denimo robotska vojska, za katero se zdi, da smo šele popraskali površje. Šefi pa bi lahko imeli kompleksnejše vzorce in se odpovedali svetlečim toč­kam. A kogar zanima širši pogled, naj ve, da gre za eno vznemirljivejših streljank letošnjika in za hvalevredno obnovo bombastične franšize Gears of War. 

V multiplayerju ne igraš le kot JD, temveč je na razpolago na ducate kožic. Zanimivo, da je glasbe malo in da vzdušje zori iz učinkov ter njene odsotnosti.

Gears of War 4
založnik: The Coalition / Microsoft
objavljeno: Joker 280
november 2016

85
strelski spektakel s taktičnim zaledjem
agilni, smrtonosni novi sov­raž­niki
v zaklonu nisi nič več varen!
izredno privlačno tovarištvo
udarna podoba in estetika
nasprotniki ne sodelujejo in so taktično pod­hran­jeni
medla zgodba
bedne skrivnosti
okvirčki:

Aktivno polnjenje


sorodni članki