Revija Joker - Starbound

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Starbound
Starbound

Aggressor z letečo vesoljsko garsonjero poleti v neznano. Tam najde lušten kotiček za gojenje korenja in paprike.

Pred petimi leti je Terraria dokazala, da Minecraftov kramparski recept odlično vžge v dveh ploščadnih dimenzijah. Okoli nje se je nagrmadila zagrizena skupnost, ki pa so jo avtorji hladno stuširali z objavo, da igre ne bodo več posodabljali. Živelj je obupano iskal nadomestek in ga našel v leta 2012 napovedanem Starboundu. Ta naj bi bil nič manj kot dušna Terraria 2, v kateri boš potoval med planeti, poleg česar si med avtorji v studiu Chucklefish našel ljudi, ki so izdelali vzornika. Nič čudnega, da je špil skozi žicanja nabral prek tri milijone dolarjev! Toda hehetajoče ribice so lenarile in grozilo je, da bo Starbound odšel po Dukovih stopinjah, saj early accessu ni hotelo biti konca. Iz njegovega prime­ža se je izvil šele pred kratkim, potem ko so ljubitelji nad njim že trikrat obupali. Kakšno čorbo smo naposled dobili?

Zaradi možnosti drobitve na koščke je svet tudi v Starboundu načeloma sestavljen iz kvadratkov. Toda objekte odlikuje obilica grafičnih detajlov, še posebno pa navdušijo lepo izrisana ozadja.

Na tuji zemlji
Starbound je zgrajen okoli rovarjenja po naključ­no napravljenem terenu, podobno kot neka druga še kar znana igra, ki se začne na M. Oziroma T. Le da je tu okolij več, ker lahko potuješ med planeti. S pikslastim možicljem, ki ga gledaš od strani, se je moč zakopati v praktično vsako st­var, od zemlje do zidov bajtic nič hudega sluteče vasice. Nakopani material pospraviš v žep, nakar ga uporabiš za grajenje stavb ali obrt, saj je moč sestaviti čuda reči, od motike do teleporterja. Zaradi futurističnega sveta junaček nima več v rokah krampa, marveč univerzalni manipulator, ki srka kamenje in ga je moč nadgrajevati s čipi. Pravzaprav je tole malce zmešan kozmos, saj se vesoljske ladje in raketni šolni prepletajo z meči in ročnim zalivanjem paradižnika. Univerzum tako ni čisto konsistenten, a je šaljivo prijeten in predstavljen v prelestni risani podobi, ki je res za stopnjo naprej od Terrarije. 

P(r)odiranje terena še vedno terja dosti časa. Največji del napredovanja lika je namreč vezan na kovanje vse naprednejših oklepov in krepalic, ki jih napraviš iz vse redkejših rud, najdenih v vse bolj nevarnih, odmaknjenih predelih vesolja. Kot v vseh kramparskih igrah moraš biti malo avtista, da zbereš dovolj materiala. Toda okoliši so bogato naphani s skrivnostno in raznoliko vsebino, zato jo rad mahneš po površju ali navzdol. Na planjavah srečaš samosvoje prebivalce in nevarnosti, zato te tudi po več ducatih ur še vedno malo prime srat, ko se podajaš v temno jamo. Če krepneš, je pot od točke prerojevanja lahko dolga. A tudi če si bolj kot raziskovalec pristaš pedantnega ukvarjanja z gradnjo postojank, boš prišel na svoj račun, saj je moč postaviti navdušujoče zgradbe in vanje za stražo vtakniti najete kamerade.

Ker so pomembne rude bolj na gosto zbrane bliže središčem planetov, se spuš­ča­nju v globino ne izogneš. Jam z zakladi za popestritev kopanja je zares ogromno.

Metroidbound
Med različnimi površji švigaš z vsemirsko barkačo, ki je tvoja osrednja postojanka in jo je moč dodobra povečati. V praznino moraš v lovu za starodavnimi artefakti, ki so ključ do meddimenzionalnega zapora. Tam se prebuja lovkasta kreatura, ki na štartu igre pohrusta Zemljo, kar je res grdo od nje. Starbound je tako kljub peskovniški svobodi dodobra gnan s pripovedjo in kvesti, kar je pomemben odmik glede na vzornika. Premore dosti skriptanih misij, kjer je kopanje onemogočeno in se znajdeš pred obi­čaj­nimi ploščadarskimi izzivi, ki lepo poživijo dogajanje. Obvezno vkup s pomežikom Metroidu skozi preobražanje v kroglo. Morphanje je sicer ena od nadgradenj, pridobljenih skozi kveste, kar je fejst drugotni način napredovanja.

Ne vesoljsko križarjenje, takšne misije in bogata raznolikost Starbound najbolj ločijo od sorodnih naslovov. Na ladji namreč ne počneš dosti samosvojih stvari, pa tudi visoka tehnologija je nekam podhranjena. Kljub znatni količini vsebine za zahtevanih 14 evrov na več mestih dobiš občutek, da nekaj manjka. Slutnje so pravilne, kajti avtorji so odrezali ogromno obljubljenih reči. Na primer robotske hodce, kompleksnejše vreme in preživetje. Zdaj moraš skrbeti zgolj za hrano in te mraz ne skrbi. Takisto so izostale politične peripetije, kajti sedmerica ras, izmed katerih izbereš igralni lik, se razlikuje zgolj kozmetično. Osebno pa mi gre najbolj na živce neroden boj, saj gibanje ni povsem natančno in je z nekaterimi orožji po neumnem težko zadevati. Tega si tovrstna igra ne bi smela privoščiti. A tolažim se lahko s tem, da Starbound ni ostal izparina, marveč je konec koncev izšel kot prav v redu špil.

V vesolju ne moreš saditi koruze, zato je treba postojanke postavljati tudi na rodovitnih površjih, da prideš do hrane. Pri tem včasih naletiš na velike nevtralne vasice.

Starbound
založnik: Chucklefish
objavljeno: Joker 280
november 2016

79
raznoliki, bogati svetovi
ploščadništvo
lepa podoba
kopanje in grajenje
neroden boj
precej vsebinskih lukenj