Revija Joker - Street Fighter 4

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Street Fighter 4
Street Fighter 4

Flowchart Sneti in večna legenda se tresneta na gobec, a kljub temu prijateljsko objeta odraj­ža­ta v sončni zahod.

Čudovito je igrati Street Fighter 4 na peceju. Ne le zato, ker je ta 2D, od strani gledana eden-na-enega pretepačina profesionalno zglancana in ne­hroščata, brez problemov dela v oknu in ozadju, da lahko med fajti brskam po mn3­njalniku, ter nudi kup grafič­nih nastavitev, da je moč s slabšanjem podobe tudi na šibkejših mašinah dobiti ide­a­l­nih 60 sličic na sekundo (števec priložen).


Je videti hudo, kaj? In tudi je. Predelava je izvrst­na, kar ni nič čudnega, saj je avtomat za SF4 pravzaprav PC. Dodatnih kostumov za PC zazdaj še ni, na konzoli jih tržijo po 5 evrov za skupek.

Ne le zato, ker je na nindža strojih videti kot vrnitev Jezusa Kristusa, z barvitimi ozadji, nadmočno animiranimi borci in prepoznavnim, rahlo obrobljenim stilom, ki se je po navdih zatekel tako k stripom kot kitajs­kim slikarijam, Schwarzeneggerju in Looney Tunes. Ne le zato, ker se s tipkovnico igra solidno, razen pri likih, ki zahtevajo dosti krožnih gibov, recimo Zangiefu - tu je treba seči po dobrem joypadu ali, še bolje, po digitalni arkadni palici (za vse o tem glej članek Klik za udrih v železnini). In ne le zato, ker je igralno identičen konzolastičnemu izvirniku, ki je v Jokerju 188 dobil 85. Najbolj čudovito je že samo po sebi to, da na svoji bež škatli nažigam tako novo, dodelano in udarno tepežkarico. Kajti če so obtelevizorske naprave nasitene svežih 2D in 3D predstavnic žanra, najsi gre za Soul Calibur, Battle Fantasio, Virtua Fighter, BlazBlue, Dead or Alive ali eno od konverzij starih uspešnic, je računalo obsojeno na pogananje emulatorjev. Saj ne, da bi bilo to kaj prezira vrednega, a vseeno gre pri Street Fighterju 3: 3rd Strike (čitaj anale v J187) in kompaniji za desetletje stare špile. Ti in jaz pa bi nekaj frišnega, dehte­če­ga, vročega, kar nabija pol sveta in prijatelji, okrog česar se prav ta hip sp­leta ši­roka skupnost. Saj se poznava. Ne bi kupovala PS3 ali xboxa 360, vseeno pa bi rada Street Fighter 4. No, zdaj ga imava.


Dva na isti tipkovnici ne bosta mogla igrati. Na liniji je laga malce več kot v verzijah za X360 in PS3, saj rulja širom sveta noče razumeti, da je 60 fps nuja. Zato včasih naletiš dobesedno na diapozitive.

Kaj bova z njim? Hja, najprej bova občudovala umetniški uvod in cepala ob poprock komadu, ob katerem lasje kar sami začno rasti v grivo iz osemdesetih. Potem bova toliko časa drkala nastavitve, da bova dobila 60 fps. Dvakrat povem zato, ker je to nujno, da igra deluje, kot je treba. Vsak gib in sleherna interakcijo v tako fino uravnoteženi pretepačini, kot je SF4, zahteva določeno število sličic v sekundi, da se pravilno izvede. K


Zangief bo na peceju zaradi krožnih gibov, ki so s tipkovnico težki, eden manj popularnih likov. Kljub temu po moči sodi v prvo peterico, kjer so še Sagat, Ryu, Rufus in Balrog. Pa Chun-Li zna dobro porihtat.
akor hitro je framerate nižji od idealnega, začne iti sistem v franže. Nadalje bova prebrala priročnik in se v vadbenem modusu seznanila s sistemom, kar nama bo prihranilo veliko jamrarije po forumih. Tam bova videla, da imava šest gumbov za udarce, po tri z roko in nogo naraščajoče moči, da nazaj pomeni blokado visokih in srednje visokih udarcev, nazaj dol pa nizkih, in da se udarci delijo na navadne ter specialne, ki jih naredimo s kompleksnejšim vnosom v slogu četrt kroga od dol do naprej in roka (fireball). Pa da imajo specialke EX-verzije, ki jih sprožimo s pritiskom dveh gumbov za roko ali nogo hkrati, vendar je treba za to imeti zapolnjen vsaj en prostorček z energijo na spodnjem pokazatelju, katero nabiramo z izvajanjem akcij. Pa da napolnitev vseh dotičnih prostorčkov omogoči izvedbo superce, ki dodobra udari, a jih vse izprazni. Pa da je tu napad focus, ki onesvešča in prestreza nasprotne žvajze. Pa da ne gre pozabiti na ultro, najmočnejši sunek, za ka­terega energijo nabiraš s tem, da si tepen, nakar ga maščevalsko narediš s posebej zapletenim gib­om (recimo dvakrat četrt kroga od dol do naprej in tri roke) in sovražniku ob uspešnem zadetku pobereš tudi polovico življenjske črte. Pa da so tu preklici (canceli) gibov in focusa z dashem naprej ali nazaj, čemur se reče focus attack dash cancel (FADC) in omogoča razne naprednosti.


Poleg potencialno boljše grafike (mehkejše sence, glajenje robov, trije grafični filtri) ima verzija za PC turnirski nalinijski modus challenge, ki ga konzolni doda zaplata. Škoda, da turnirjev ni za offline tepež.


Street Fighter 4
založnik: Capcom
objavljeno: Joker 192
julij 2009

89
neznanska globina
znamenita spektakularnost
velika akcijadnost in taktičnost
kompletnost ter izpiljenost
ziheraško ubiranje shojenih poti
avtomatno poreklo
nenaravna umetna pamet
okvirčki:

Za resno igranje