Revija Joker - Transformers 2: Revenge of the Fallen

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Transformers 2: Revenge of the Fallen
Transformers 2: Revenge of the Fallen

Case prisega na japonske mehan­ko­te. Po tem skropucalu še toliko bolj.

Michaela Baya bi najraje na gobec. Pri tem licenč­nem koščku pokvarjene papaje verjetno ni imel pr­stov vmes, toda moja jeza rabi alegorično gorivo. Zato si cineasta rad predstavljam, kako iz svojega pozlačenega helikopterja z enim oče­som nadzira napredek pri snemanja filma, z drugim pa razvoj igre, med čemer si zadovoljno prikimava. Baaaaaay!!! *žuga s pestmi*

Z obvladovanjem avtomobilskih oblik ne bi bilo nič narobe, če bi s transformerji v tem stanju mogli povsem mirovati. A ne gre, saj smo vedno \'v teku\', čeprav močno bremzamo.

Da so tole vkup dajali amaterji, postane kristalno jasno že po peščici začetnih misij v ločenih enoigralskih kampanjah Avtobotov in Deseptikonov. Igranje na dobri ali slabi strani se sliši slastno, toda izkaže se, da razlik med enim in drugim sklopom tako rekoč ni, odštevši pač drugačne roboteje. Okej, si misliš, bo zato vsaj podoba tako stimulativna kot ona iz pelikule. Njet, saj je grafična tunika Maščevanja enostavno grda. Dizajn urbanih aren, kjer si izmenjujemo než­nosti s kovinskimi hrusti nasprotne frakcije, je dalje nenavdihnjen kot le malokaj, stopnje (Šanghaj, Kairo in slične lokacije, ki se jih in se jih ne spomnimo iz filma) pa so za nameček prostorsko smešno omejene z vidnimi in nevidnimi zidovi. Kot bi bil to špil iz časov originalne risanke.

Stranski učinek mutiranja oblike je nenaden poskok kamere, kar privede do trenutne izgube nadzora.

Uvodni tutorski nivo nam da sicer upati, da bo zadostnost dosegala vsaj akcija. S transformerji skačemo, streljamo s primarnim in sekundarnim orož­jem, se te­pež­ka­mo iz neposredne bližine, se ob dr­žanju namens­ke tip­ke sestavimo v av­to, helikopter ali tovornjak, posežemo po speci­a­l­nem napadu ... A kaj, ko je igrarski užitek pri počenjanju naš­tetega povsem odsoten. Za to je deloma odgovorna neintuitivna nadzorna shema, ki nerodno kombinira rabo miške in tipkovince. Še bolj pa porazna sestava kratkih misij, ki bi jih lahko večino obrnil tako, da bi gledal zgolj mini karto v kotu zaslona in streljal v grobi smeri proti sovragom. Ne glede na cilj itak vedno zganjamo eno in isto. Po okolici se premikamo od točke do točke in eno za drugo zdolgočaseno čistimo skupinice zarjavelih mehankotov, ki raje plezajo po stavbah in trzajoče spreminjajo obliko, kot da bi nas fentali.

Ko napolnimo črto \'overdriva\', postanemo neranljivi, za­dajamo večje poškodbe, orožje pa se ne pregreva.

Komu bi znali prijati novi Transformerji, vem ne. Morda koga zasvoji odklepanje bonusne robe ali hitrostno opravljanje misij, ki prinaša medalje ter točke za nadgrajevanje bojevalnih pritiklin robotov. Ali multiplayer, ki premore par timskih modusov. Kakih dodatnih prizorov iz celuloidne verzije itak ne uzremo, govorna sinhronizacija je slaba in tudi drugače ima naslov po vsebinski plati malo skupnega s tehnično neoporečnim filmskim bratom. Z dobrimi igrami pa nič sploh.

Transformers 2: Revenge of the Fallen
založnik: Beenox / Activision
objavljeno: Joker 192
julij 2009

33