Revija Joker - Virtua Tennis 2009

IGROVJE
stranka » igrovje » pc » Virtua Tennis 2009
Virtua Tennis 2009

Snetija navdihne Wimbledon, a mu servis odvzame nategunska Sega.

Kritiko Virtua Tennisa 3 (J165, 72) sem sklenil z naslednjimi besedami: "Čemu je Segi ra­ču­nalo zadnja kuzla, ne vem, toda z nevdelavo vsakršnega internetnega tekmovanja so nategnili kito svoji zastavonošni športščini. Če imaš v bli­ži­ni kolege, ki čislajo kakovosten arkaden tenis, ti bo igra na posrečen in akcijski način razkrila lepote športa. Ampak taka inačica igre, kot se spodobi, domuje na xboxu 360, medtem ko tole meji na polovičarske ostanke." Z inačico 2009 ni nič drugače, le da imajo možnost spletne povezave vse konzolas­tič­ne verzije. Tale za PC je zopet uboga jerica s teniškim komolcem in zvitim gležnjem, obsojena na puš­čav­niš­kost ali drenjanje za enim monitorjem. Dokler igrata dva (eden na tipkovnici, drugi na ploščku), to še ni težava, pa tudi nalinijskost ni ravno izredna, kot sem ugotovil v opisu VT2009 za playstation in xbox v prejšnji številki. Vendar je pri dvojicah zasedba povsem nepraktična. Skratka, če hočeš igrati po internetsih ali z več ljudmi kot le enim, je tole poraz.

Uradna licenca prinaša znana (čeprav mrtva) igrišča ter zvezde, kot so Federer, Venus Williams, Nadal in Šarapova.

Krivičen bi bil, če bi dotični snafu apliciral na ves špil. Igralni sistem je zelo dober in spremembe glede na VT3, ki so na papirju kozmetične, na akcijo vplivajo konkretno. VTji so pač tesno načrtovane športne arkade in ko so Sumo Digital izrezali metanje tenisačev in tenisačk za žogico, naredili lobe učinkovitejše, se pozabavali z inercijo in spremenili animacije, s tem niso storili tako malo. Predvsem niso ničesar zafrknili, saj Virtua Tennis ostaja vznemirljiva arkada, ki ji ne manjka ne adrenalina, ne globine. S tipkovnico se nažiga presenetljivo dobro, čeprav analogna kontrola s gobico nudi bolj­ši ob­čutek. Osrednji kampanjski način world tour, v katerem si ustvariš svojega športnika in ga potem zlagoma nadgrajuješ, je obilnejši, vdelali so nove mini igre, kot so biljard, futranje živali in potapljanje ladjic, ter dodali menjavanje stilov, ki jih odklepaš z urjenjem.

Grafika je prilagodljiva, tako da bo igra tekla tudi na švohnejših mašinah, in moč je po želji nastaviti gumbe na joypadu ter tipke.

Seveda pa tu ni ničesar bistveno drugačnega glede na prejšnje dele, posebej za tistega, ki že ima VT3 in ni velik ljubitelj serije. Še vedno izkusimo zaspano ob­činstvo, manko komentarja in spreminjanja vremena, predolge replaye ter voščeno kožo. Najbolj pa zamori brutalno razvlečeni world tour, ki ne pozna izbire težavnosti in od tebe enako kot na konzoli hoče vsaj deset ur tlačanskega obračunavanja z imbecilno nesposobnimi nasprotniki, da prideš do nivoja professional. Pa še tam je vse skupaj dokaj medlo. Vsakdo, ki ni totalen začetnik v digitalnem tenisu, bo ob tem posiljevanju izmenično spal, kozlal in kričal od bolečine. Konzolno verzijo je reševal multiplayer, ki pa je na peceju, kot rečeno, spletno pokvečen. Temu navzlic za igro hočejo 40 evrov. Ha, ha.

Virtua Tennis 2009
založnik: Sumo Digital / Sega
objavljeno: Joker 192
julij 2009

57