Revija Joker - The Lost Vikings

IGROVJE
stranka » igrovje » rumplkamra » The Lost Vikings
The Lost Vikings

Aggressor

Mulčad je bila na začetku devetdesetih dobro nadudlana vtipkavanja dosovskega ukaza 'cd igre' in zaganjanja datotek Prehistorik.exe ter Prince.exe za sloviti istoimenski igri. Toda spodaj podpisani zanju nisem toliko maral, kajti več časa mi je ukradla neka druga legendarna ploščada. Tista, kjer so trije brkati vikinški rokomavhi izgubljeni kolovratili skozi prečudna okolja, z glavo razbijali stene in stresali šale na račun filmov ter rock glasbe. Napravili so jo Blizzardovi možje in njihov pečat je bilo s pop referencami čutiti že tedaj, pa čeprav so se tistihmal še imenovali Silicon & Synapse. The Lost Vikings je namreč izšla leta 1992, dve leti pred tem, ko si je studio nadel prepoznaven viharniški naziv. S svojim uspehom je pridodala k temu, da smo pozneje dobili Warcrafte in Diable. Toda pozornosti je še kako vredna tudi sama zase.

Možakarjev ni težko prepoznati: rdečebradi je Erik, bajsasti Olaf in oni s čeljustjo Baelog.

Izgubljeni v času in prostoru
Resničnim vikingom je bilo v naturi, da so se izgubljali po tujih deželah in jih malo izropali. A urni Erik, tolsti Olaf in srboriti Baelog so se izgubili na slikovitejši način. Trojica kameradov z rogatimi čeladami je bila v žlampanju piva tako dobra, da si jo je zli medgalaktični samodržec Tomator zaželel imeti v svojem živalskem vrtu. Neke noči je nič hudega sluteče možakarje v medzvezdno križarko potegnil grabilni žarek in izginili so v nebo. Toda zlikovec se je kanec uštel. Ko gredo vikingi v goste, so oni tisti, ki delajo direndaj! Junaki so hitro razmontirali pol Tomatorjeve barkače in pobegnili skozi tajinstveni časovni portal ... v prazgodovino. Tole bo še naporna prigoda.
The Lost Vikings je bila pravoverna ploš­ča­da, v kateri si like opazoval od strani. Toda tu si imel v nasprotju z večino iger na štriku kar tri junake – po enega naenkrat, nakar si med njimi lahko kadarkoli preskočil. Sleherni je bil samosvoj. Erik the Swift je bil dirkač, ki je edini lahko poskakoval, obenem pa je imel trdo bučo, s katero je razbijal stene. Olaf the Stout je bil dobrodušni debelušnež z ogromnim ščitom. Z njim je blokiral udarce zverin, na njem nosil kolega in celo jadral! Zadnji, Baelog the Fierce, je bil pravi bojevnik, ki je beštije z mečem suval med rebra ali s puš­či­cami špikal med oči. 
Raznolike veščine trojice si moral pravilno skombinirati, da si prečkal nevarnosti. Obi­čaj­no je Olaf ustavil val nasprotnikov, ki jih je Baelog nato razsekal na kosce, Erik pa je odskakljal v višave po ključ za duri. Po stopnjah je bilo raztresenih še nekaj predmetov, med drugim bombe in drugačen ščit, ki so junaku dodali eno življenjsko točko, da je imel štiri. A okolica je bila naphana z zadevšči­na­mi, ki so te ugonobile, in že, če je eden od bo­jevnikov odšel v Valhalo, si moral stopnjo ponavljati. Kar si počel hudo mnogo zelo veliko.

Napis EXIT je bil tvoj cilj v vsaki stopnji. Do njega si moral žive in zdrave pripeljati vse tri junake. Takrat je adrenalin pošteno nabijal!

Šola avtizma
Izzivi so bili prav ugankarsko zaguljeni in so terjali dosti poskušanja, da si dognal, katerega od mož kje uporabiti. Zelo lahko se je bilo nepopravljivo ušteti. Leveli so kasneje v igri postali pretkani blodnjaki stikal, premičnih plošč in teleportov. Umskim izzivom si moral nadalje prišteti akrobatske, kajti ploščadenje je bilo tam-tam z mariovskimi sekvencami, kjer si ob enem napačnem koraku pristal v električnem cvrtniku. Umiranja je bilo torej na tone (izgubljenih živcev) in špil se je na ta račun izdatno delal norca. Ko si v isti stopnji krepnil petič, so možje začeli zbijati štose o reinkarnaciji. Ko si krepnil petnajstič, se je z neba oglasil Thor in navrgel, da ga že nehaj biksati. Takšni dovtipi so se končali šele po petdeseti ponovitvi! Najboljša šola potrpežljivosti v moji karieri, prisežem.
A domišljene stopnje so poskrbele, da nisi obupal. Vedno novi tipi puzel in slogovna hudomušnost so te gnali, da bi videl, kakšne nadloge skriva naslednji svet. Tako si preko prazgodovinskega in egipčanskega prišel v industrijskega z eno najbolj zvitih ugank, kar jih sam pomnim v igrah – veterani bodo vedeli, če omenim potujočo puščico :). V naslednjem univerzumu, tistem tekoče karamele, si nadalje srečal žogice, ki so se same tapkale in vikinge s kolesarsko tlačilko napihoval v balone. The Lost Vikings so bili tako zelo posrečena zmes skakalne ploščadarice, ugankarske igre in mečevalskega dvobojevanja z egipčanskimi suličarji, da si nič kaj v šali želim, da bi se Blizzard še kdaj vrnil k platformskim naslovom. 

Zverine so običajno potovale po tračnicah in so bile bolj ugankarski kot mlatilni izziv. Razen onih presnetih poskakujočih egipčanskih suličarjev.

Trio adijo
The Lost Vikings so bili v osnovi konzolni špil, saj so najprej izšli na super nintendu in šele leto zatem na amigi, PCju ter mega drivu. Koncem igre čepi napis 'Čakaj na dvojko' in dejansko smo jo dobili pet let pozneje, 1997. Junakom je dodala nekaj prvin – Baelog je namesto loka dobil bionično roko, Olaf pa je znal odprdeti v luft (ja). V nekaterih stopnjah sta se jim pridružila dva nova lika, volkodlak Fang in zmajemož Scorch, ki je letel in bruhal ognjene krogle. A večidel je šla po istem kopitu in čeprav je bila dobra, se ni mogla kosati s prelomnostjo in spomini, ki jih imamo na izvirnik. 
Nevihtneži se radi poklonijo trojici, ki je proslavila prva leta firme. V World of Warcraftu so udejanjeni v obliki škratje patrulje, ki ti na strani Alianse daje kveste, dočim jo moraš na strani Horde ugonobiti. Najmodernejša izvedenka pa je heroj v frišni mobi Heroes of the Storm. Ja, vsa trojica je en heroj. Med drugim zna v napad priklicati vikinško barko in se hitreje preroditi kot ostali heroji. Ker v tem so res eksperti – poskušanju znova. Haha. Res zvito posvetilo, Blizzard.

SNES, PC, amiga, mega drive, GBA – 1992

Izgubljene vikinge najdeš na ameriškem Battle.netu, od koder delujejo normalno, in na paginah z abandonwarom. Pri slednjih zakurb­laš DOSBox in izgubljaš živce kot nekoč jaz. A špil pritegne, saj so uganke brezčasne.

The Lost Vikings
založnik: Blizzard
objavljeno: Joker 263
junij 2015