Revija Joker - Ever Oasis

IGROVJE
stranka » igrovje » 3DS » Ever Oasis
Ever Oasis

Poglavar poslednje oaze Kavbojc seje žitarice ter radostno destrukcijo.

Ko jo je popotnik naposled ugledal, je bil prepri­čan, da je fatamorgana. Nad sipinami so se vzpenjala debela stebla in tako bujnega rastja ni videl, odkar je Kaos zeleno deželo spremenil v žgočo pušča­vo. Vedel je, da so oaze, pred kakršno je stal, postale redkost. A čul je o posebno nadarjenem in junaškem dečku, ki skupaj z vodno dušico pridno zaliva okolico in prišlekom nudi zatočišče. Ni mogel verjeti, da konč­no stoji pred njo. Tudi sam bi odprl svojo stojnico, če bi tod naposled našel, kar pogreša njegovo srce!

Ever Oasis te postavi za deškega skrbnika dotič­ne­ga koščka raja. Delno gre za lahkotno simulacijo živ­ljenja na vasi tipa Animal Crossing in Harvest Moon, z lovom metuljev, ribarjenjem, sajenjem figovcev in izbiranjem tapet. Toda moč je tudi zoprnega soseda z lopato treščiti okrog kepe, česar omenjene igrice ne dopuščajo. Poleg vodenja naselbine in akcijskega klofanja pa je tu še lahkotna frpjska plat z vandranjem po deželici, reševanjem nalog in podajanjem v tepežkarsko-ugankarske temnice, ki se nedvoumno zgledujejo po Zeldinih. Nastane simpatična zmešanica, kakršne ne srečaš vsak dan.

Takale je glavna ulica, ki jo slejkoprej zapolniš s trgovinami. A skrb za oazo je le del igre, saj neprestano raziskuješ privlačno, še kar odprto deželo.

Puščavski menedžer
Igranje je spočetka omejeno. Med tretjeosebnim sprehajanjem naokoli postaviš peščico zgradb na temu namenjene prostorčke ob cestici, seješ semena in obiraš sadje. Pri tem se nekoliko razgledaš po puščavski okolici, kjer s skakačev odreš dragocene kožuhe in posekaš kaktuse. Dan in noč se menjavata dinamično in nočni živelj je drugačen! Že tu se izjasnijo posebnosti, saj namesto kupovanja štacunam dostavljaš surovine, ki ob koncu dneva navržejo rosne kapljice. S temi nato lastnoročno gradiš, vlagaš v semena, kuješ opremo, zalivaš ...
Dokler je oaza majhna, je tovrstno početje obvladljivo, a se kmalu razraste. Srečoma ni težav, saj špil pridno vpeljuje nove sisteme in bližnjice, ki proces pohitrijo in poenostavijo ravno takrat, kadar se pričneš spraševati, kako boš vsemu kos. Prebivalstvo lahko naženeš na nabiralniške in pretepaške zadače, jih z motiko v roki pošlješ med gredice, postaviš avtomatske zbiralnike rose in se prikladno prežarčuješ naokoli. Opravila zato ne postanejo tlačanska in s ponosom gledaš, kako oaza postaja opazneje bujnejša in privlačnejša. Obenem vanjo prikobaca zmerom več potrošniških pingvinov, katerih edina vloga je zapravljanje.

Boj se zanaša na zaklepanje tarče, izmikanje in povezovanje močnejših ter urnejših udarcev in specialk z dodanimi učinki. Vsak lik se igra malce drugače, z nabiranjem nivojev pa se jim arsenal dodatno razširi.

Pustolovec in kostolomec
Toda Kaos ne počiva in vsake toliko domek zasmeti z zlobnim plevelom. Slejkoprej se je treba z izvorom nadloge neposredno spopasti. Do tja vodi dolga pot haranja po kleteh, obiskovanja zaselkov in iskanja frišnih prebivalcev. Resda je večina kvestov nabiralniških, saj potrebuješ surovine tako za zalaganje kot nadgrajevanje štacun. Tu nekoliko najeda, da imaš poleg vedno aktivne rdeče niti odprto eno samo stransko nalogo. A kleč niti ni v razgibanosti kvestov, ki jih opraviš mimogrede, temveč v vseskoznem napredovanju skozi zajetne, večnivojs­ke temnice, polne sovragov, mozganja in šefov.

Tu pride do izraza zgledovanje po Zeldi, kjer je vsako orožje hkrati orodje. Junaček na odpravo vzame dva pajdaša z lastnimi sposobnostmi. Med njimi po mili volji preklapljaš, medtem ko umetna pamet še kar zadovoljivo vodi pribočnika. Tako denimo spihuješ pesek in slabiš zaščitene hrošče, nakar krožiš okoli njih ter s sabljo izvajaš rastoče število kombinacij. Nakar preklopiš na lokostrelca, ki zna ročno meriti v stikala in letečneže, kot so netopirji in ptičevci. Ali pa s coprnikom prižgeš luč, postaviš most in zakuriš beštijo, odporno na rezila. Poklicev je mnogo in vsak sovrag ima šibkosti, kot tudi vsaka mozgalica terja primerne pripomočke. Šefi tega sicer ne izkoristijo povsem, a kljub temu zahtevajo več kot samo brezglavo nažiganje. Ogromni kip denimo bljuva vaze in bombe ter rad skriva šibko točko, pa še pesek je treba sproti odstranjevati s tal, da se lahko urneje izmikaš. Zaradi množice prijemov je potepanje razgibano, a vse skupaj malo zagreni neprestano vračanje v bazo. Zdaj potrebuješ nekoga, ki se zna zviti v klobčič, nato moraš po rudarja, kuš­čar­jevca s sulico, ki pretika posebna stikala, ali kiklopa z gorjačo, da preuredi ploščadi. Mogoče je sicer prežarčevanje, a je takisto zamudno. Ob vsem trudu, ki so ga vložili v tekoče upravljanje z oazo, to toliko bolj bode v oči.

V temnicah je lahkotnega mozganja ravno toliko kot bojevanja. Hrošče je treba premikastiti, ko niso zviti v klobčič, rumeno okostje pa znajo premikati coprniki.

Potešena žeja
Resda je prvih par uric počasnih, štorija je zlajnana, težavnost je nekam nizka in kamera jo zna biksati. Prav tako ni noben gradnik sam po sebi briljanten. A združeni so v frišno in smiselno celoto, ki je kompleksna, a obenem dostopna in vleče vseh svojih trideset ur. Razvijalci Grezzo so dokazali, da zmorejo več od prirejanja starih Zeld za nove sisteme, in srčno upam, da iz luštnice vzklije niz, ki bi ga rade volje pognal na switchu.

Ever Oasis
Nintendo za 3DS
objavljeno: Joker 288
julij 2017

84