Revija Joker - King's Quest

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » King's Quest
King's Quest

Kavbojc sedi ob postelji in posluša o velikih pustolovščinah ter QTEjih.

Konec tisočletja je omiljena 2D-pustolovščina izumirala. Legendarne serije so (po)silili v tri dimenzije in rezultati so izpadli kilavo. Tej usodi ni ušel niti Sierrin kronski niz King's Quest od proslavljene Roberte Williams, ki je nižek dosegel z os­mi­co, Mask of Eternity. Do novega poglavja več kot petnajst let kasneje sem bil zatorej previden, kajti spet so obljubljali z akcijo nadgrajen avanturizem. Ampak to pot se izdelek z razvejano štorijo in zabavnim, raznolikim pristopom kljub napakam izka­že za simpatičnega. Deluje kot interaktivna pripoved, polna izbir in odločitev, nalik tistim od Telltala. Vseeno King's Quest nudi polnopravno igranje, ne zgolj pogovarjanja in občasnega stiskanja pravega gumba. To ni nadaljevanje serije ali njen odvrtek, marveč obdeluje dogodke med igrami izpred dveh desetletij. Štorija je posrečeno predstavljena skozi oči ostarelega kralja Grahama, ki vnukinji pripoveduje o svojih prigodah.

Štorija novega King's Questa všečno povzame in preplete staro z novim. Roberta jo je požegnala.

Bogastvo med vrsticami  
V prvi epizodi nadobudni mladenič Graham uleti v deže­lo Daventry, koder se odvija viteški turnir, ki bo pr­vaku zagotovil mesto v kraljevi gardi. Fant se mora dokazati skozi vrsto preizku­šenj. Začetni pristop je najbolj pustolovski, saj vsebuje dosti tipskega raziskovanja, pogovarjanja in tlačenja predmetov v ogrinjalo. A igranje je v vsakem od petih poglavij drugačno, tako zaradi mehanik kot spričo drugačne vsebine in posledično vzdušja. Del igre doživljamo kot in­ter­aktivni film, sledi niz klasičnih miselnih orehov, nato obilica QTE­jev in polavtomats­kega arkadnega plezanja ter skakanja ... Zdaj smo ujeti v temačni deželi goblinov, kjer ljudje umirajo, nato sledi lahkotnejša dogodivščina z reševanjem princesk, kjer moramo plesati z ritmičnim pritiskanjem na prave komande. Celo klasično ugankarstvo s sfingo se je treba iti, kar zavoljo nenavadnega pristopa terja odprte misli. Dobršen del preprek je moč obiti na različne načine. Eden od številnih primerov je oko bajeslov­ne pošasti, ki ga lahko pridobimo dobesedno, ga ponaredimo ali nam pomaga trol.

Poleg raznolikosti poglavij King's Quest odlikuje všečna pripovedna oblika. V okvir sta napeti dve niti. V prvi gremo skozi epsko življenje kralja, druga pa kaže sedanjost, ki se glede na retrospektivni potek dinamično spreminja. Vseskozi se nam­reč odločamo med smerjo razuma, sočutja in hrabrosti. To vklju­čuje pajdašenje z raz­lič­nimi stranmi, izbiranje poti in izka­zovan­je milosti oziroma pobijanje zlikovcev ... Izbire ve­činoma botrujejo malo drugačnemu skozihodu, kjer so nekatere veje zaključene dokaj površno. Vsake toliko pa je učinek za kraljevo familijo zares posrečen. Zlasti na koncu, ko se povesti združita. Krajne urice se lotijo resnejše tematike in pošteno žoknejo v srce. Obenem štorijo na domiseln na­­čin povežejo z igranjem in osivelemu avanturistu na obraz narišejo grenko-sladek nasmeh nostalgije.

Vsaka od petih epizod se igra drugače. Zdaj je na meniju dosti QTEjev in izbir, naslednji trenutek si razbijaš bučo ob miselnicah.

Zaslužen pokoj 
Končni vtis lepo animirane risanke, ki je epizodično izhajala od lanskega poletja, na koncu ni slab. Kdor se spomni legendarnih Kraljevih zadač, bo uzrl prenekatero referenco, dodogek ali osebo, vključno s kraljično Valanice in starim čarodejskim znancem. Ohlapno držanje izročila ne moti, drugače je pač z nihajočim tempom. Zdaj je igranje tekoče in ležerno, naslednjih nekaj ur polžje starošolsko. Pogosto mori zamudno tekanje po lokacijah, pa tudi sicer je več odsekov ponavljajočih se ali čisto nesmiselnih. Nasploh nobena epizoda ne blesti sama po sebi in njihovi temelji niso izpiljeni. 

Znalci vedo, kaj je na dnu vodnjaka. Čuva ogledalo, bruha ogenj in se rima na čaj. Četudi je prizor sličen, je izročilo malce premešano. Kar sploh ne moti.

A pri kraju boš gotovo uvidel, da je celota kljub nerodnosti in povprečnosti večine gradnikov ter posameznih poglavij razgibana in rdečo nit všečno pelje skozi znano fabulo. Ta je nedvomno najmočnejša plat dvajseturne izkušnje, predvsem na rovaš fletnega prepletanja starega z novim, inovativne vpetosti v igranje, parodiranja fantazije ter že kar preštevilnih besednih iger. Te ima serija od nekdaj v krvi, za kar je treba le ošvrkniti podnaslove preteklih pustolovščin. Ker heci prihajajo iz ust profesionalne zasedbe govorcev s Christopherjem Lloydom na čelu, izpadejo tolikanj bolj posrečeni. In ko se betežni Graham zresni ter z iskrico v očeh zahripa o poslednji veliki avanturi, me prestavi točno tja, na konec devetdesetih, ob ugašajoči kraljevski žanr. Ko bi tale King's Quest le izšel takrat, da bi v težke čase vlil nekaj upanja.

King's Quest
The Odd Gentlemen za playstation 4, xbox one
objavljeno: Joker 281
december 2016

73

 
 
sorodni članki