Revija Joker - Crash Brandicoot N.Sane Trilogy

IGROVJE
stranka » igrovje » playstation 4 » Crash Brandicoot N.Sane Trilogy
Crash Brandicoot N.Sane Trilogy

Sneti

Bil je čas, kakšnih dvajset do trideset let nazaj, ko je bila marsikakšna videoigra prepoznavna zaradi svoje živalsko-človeške maskote. Trend so sprožili Pac-Man, Mario in Sonic, nakar se je zvrstil niz bolj ali manj simpatičnih humanoidnih animalij ali fantazijskih spak. Rayman, Kirby, Fox Mc­Cloud, Pikachu, celo nesrečni Bubsy in oživeli zamašek od sodavic 7 Up – vse to se je nenehno svaljkalo po špilih, dokler niso slednji postali preveč kul za barvite nestvore in so zaščitne znake poiskali med ljudmi. Tedaj so prišli Lara, Master Chief, Kratos, Nathan Drake in ostali.

Takole se zvečine igrajo Crashi: pogled od zadaj in skakanje čez ovire ter sitnobe.

V čudežnem stroju zmutirani vrečar Crash Bandicoot je nastopil leta 1996, rav­no v času, ko je prvi playstation z Wipeoutom in Final Fantasyjem VII pokazal stezo v večpredstavno futuro z igrami na čelu. Toda zaradi tega njegove zgodnje 3D-skakalne igre niso bile nič slabše prodajane. Nasprotno, zlasti v anglosaškem svetu je bila enica velika uspešnica in ustvarila skoraj sedem milijonov kosov prometa. Okrog te spoštljive cifre sta se gibali tudi nadaljevanji. Po trilogiji se je serija upehala, mutirala v druge oblike, med drugim dirkačino, in ostala brez izvirnih avtorjev. A ravno prvotni Bandicoot ter njegova sekvela Cortex Strikes Back (1997) in Warped (1998) so marsikateremu playstationovcu ostali v najlepšem spominu. Na to stavi Activision, ki je izdal njih prebarvano enotno zbirko za PS4 – in nemudoma prodrl na vrhove prodajnih lestvic! Never under-estimate the power of PlayStation, ee, nostalgia. 

Na določenih krajih stopenj lahko obiščeš njihove bonusne razdelke, kjer se pogled preseli v stranskega in dobiš priliko, da nabereš ekstra robo. Z njim ali njo!

Ta je namreč glavna sila uspeha, kajti tako v temelju kot nadgradnji so trije Crashi precej zgodnje trirazsežne platformijade, ki jih malodane vzporedno izdani Mario 64 s tehničnega vidika konkretno da v koš. Namesto v odprt svet s svobodnim gibanjem se rovka vedno znova podaja v ozko zamejene, od zadaj gledane nivoje, kjer mora večinoma zgolj teči naprej, precizno skakati in se sukati okrog lastne osi, da se znebi bližnjih sitnob. Za današnje čase, ko smo tudi v tako retrožanru, kot je skakalna arkada, vajeni vsakovrstnih naprednosti, je zasnova pošteno starinska. To posebej velja za enico, ki je res ostarela. Šibaj 'v' zaslon, skači čez luknje v tleh, ogibaj se okoljskim nevarnostim, sukaj se za fentanje luštkanih neprijateljev, kot so žabe in želve, opravi s kratkimi bonusnimi nivojčki, kjer se pogled prestavi v stranskega … To je nekako to. Na kraju tematsko obar-vanih svetov, od kmečkega do ledenega, ki so linearno nanizani, čakajo hecni šefi s preprostimi vzorčki. Toda več adrenalina ti v žile nažene dejstvo, da te zaradi odsotnosti črte z energijo dostikrat krepko nazaj vrne vsakršen stik s sovragom ali izlet v prepad. Teh ni malo, kajti Crashi so špili stare šole, kjer moraš biti precizen ali čao bao. Res je le, da je konverzija bolj odpustljiva kot izvirniki, saj ima bistveno več nadaljevalnih točk in še samodejno shranjuje pozicijo. Tako ne gre le za grafično nadgradnjo, ki je več kot poštena. Predelovalci so nanovo narisali vse, kar oko ujame, vnovič posneli zvok in celo sveže zrendrali vmesne animacije. Tako se dela! Škoda edino, da je fpsjev 30, ne 60. 

Tretji del s podnaslovom Warped razgibavajo alternativni pristopi, kot je dirkanje. Čimprej moraš priti do cilja in se ogibati prometu ter policijskim pastem.

Umiranje ob vsakršni šeprtljavosti in ancientna zasnova, ki posebej zaznamuje enko in dvojko, znata biti odbijajoča. Vendar Crashi imajo svoj čar, ki seže izven dometa rožnatih očal za oziranje v preteklost. Čeprav nisi fan zblaznelega dolgonosca in njegovega večnega sovražnika, znanstvenika Cortexa, katerih odnos poskrbi za preproste ovojne zgodbice na nivoju matinejskih risank, bi znal v tem 40-evrskem paketiču uživati. Prva plus točka je trojka, Warped, ki se igra kot nekakšen 'best of Crash', z razgibanimi, domiselnimi nivoji ter številnimi spremembami pristopa. Na primer dirke z vodnim skuterjem, motociklom in tigrom po Kitajskem zidu, pa podvodno udejstvovanje in še marsikaj. Ta epizoda takisto povzame nelinearno obiskovanje nivojev, ki ga uvede dvojka, gibanje naredi bolj elegantno in še nadalje zveča količino skrivnosti. Te so druga ključna odlika, kajti priti skozi nek nivo v kateremkoli od teh treh Crashev je komajda polovica uspeha. Skritosti je obilo, od dodatnih življenj in obrambnih totemov do škatel in diamantov, tako da se ustavljaš ob domala vsaki rahlo sumljivi prepreki ali celo sovragu in se sprašuješ, če je nemara tu tisto, kar si zgrešil. Oziroma, ko to ugotoviš, se praskaš po glavi, kako do dragocenosti. Morda se velja vrniti kasneje, ko odkleneš kakšno veščino! Najdeš tudi razcepe poti dalje, medtem ko spletne lestvice podpihujejo speedrunnerski žar. Prav tako lahko celotno trilogijo, katere dele ločeno poganjaš iz osrednjega menija, preigraš s Crashevo blondolaso simpatijo Tawno, kar je lep bonbonček za nostalgike. Ti bodo od N.Sane Trilogyja odnesli največ, toda če imaš rad ploščadnice z ostrim robom, ki se te ne boji urezati, zadevo obdrži v mislih. 

Vsak šef ima neko svojo finto. S kengurujem Ripper Roojem se spopadeš tako, da med poskakovanjem aktiviraš šatulje s TNTjem. Trikrat ga osmodiš in je.


Crash Brandicoot N.Sane Trilogy
Activision za playstation 4
objavljeno: Joker 288
julij 2017